Za to Delacroixo študijo se je vsaka sled izgubila, potem ko jo je leta 1850 prodal francoski diplomat Charles-Edgar de Mornay. Ta je imel v lasti tudi monumentalno različico Alžirk, ki je danes v Louvru, in še eno sliko z upodobitvijo žensk v Alžiru, ki je danes v Muzeju Fabre v Montpellieru.

Rentgen in infrardeča svetloba
Od odkritja študije pred 18 meseci v pariškem stanovanju so strokovnjaki proučevali njeno zgodovino ter opravili rentgenske raziskave in raziskave z infrardečo svetlobo, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Da je študija avtentična, je potrdila poznavalka Delacroixovega dela Virginie Cauchi-Fatiga, ki je ocenila, da je študija verjetno nastala leta 1833 ali 1834, le nekaj mesecev pred tem, ko je umetnik svojo mojstrovino predstavil na pariškem Salonu.

Za nedavno odkrito študijo Alžirk se po navedbah Galerije Mendes zelo zanimajo tako muzeji kot tudi zasebni zbiratelji.

Eugene Delacroix (1798–1863) se je rodil v kraju Saint-Maurice. Slikarstva se je učil pri Pierru-Narcissu Guerinu, na njegovo ustvarjanje so poleg njegovega učitelja vplivali še Theodore Gericault, John Constable in Richard Parkes Bonington.

Slovo od neoklasicizma in pozdrav romantičnemu slikarstvu
Platno Dante in Vergil v peklu, ki ga je ustvaril leta 1822 in ga v istem letu tudi razstavil na pariškem Salonu, označuje prehod od neoklasicizma k romantičnemu slikarstvu.

Ustvarjal je dramatične, mnogokrat tudi patetične velike kompozicije z zgodovinsko ali sodobno tematiko v močnem kontrastu in z obogateno barvno paleto. Za Delacroixa je znano, da je natančno opazoval spremembe svetlobe in dobro poznal telo v gibanju.