Za obuditev izdelovanja čilimov se zavzemata Nina in Ivana, ki ustvarjata pod znamko Kobeiagi Kilims. Foto: Ada Hamza
Za obuditev izdelovanja čilimov se zavzemata Nina in Ivana, ki ustvarjata pod znamko Kobeiagi Kilims. Foto: Ada Hamza
Čilimi povsod - na tleh, zofah, stenah, posteljah ... Foto: Luka Kaše in Gašper Milkovič Biloslav
Čilimi slovensko-bosanske naveze Nine in Ivane so opazili tudi pri Kickstarterju. Foto: Kobeiagi Kilims

Kobajagi pomeni kao. Kao kilim. Ne čisto pravi kilim. Pri Ivani, v osrednji Bosni pa ne rečejo kobajagi, temveč kobejagi. Od tu izvira ime.

O imenu znamke Kobeiagi Kilims
Cela proizvodnja se dogaja v Visokem. Tam se pasejo ovce, barvajo jim volno, pa tudi Lejla ima tam delavnico. Foto: Luka Kaše in Gašper Milkovič Biloslav
Za najmanjši čilim je treba odšteti 249 dolarjev. Pozneje bo ta cena zagotovo nad 300 dolarji. Foto: Luka Kaše in Gašper Milkovič Biloslav
Oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik ter arhitektka Ivana Blaž, očarani nad lepoto ročno tkanih preprog iz stoodstotne volne – čilimov, sta si zadali obuditi pozabljeno obrt izdelovanja omenjenih preprog. S svežimi vzorci, ki se zgledujejo po njunih risbah, jim želita vdahniti novo življenje. Foto: Luka Kaše in Gašper Milkovič Biloslav

V tej fazi še ne veva, koliko žensk bova lahko zaposlili.

false
S kampanjo na Kickstarterju želita odpreti novo poglavje v ponovni popularizaciji čilimov, ki s svojo kakovostjo in osveženim dizajnom lahko kljubujejo plazu cenenih izdelkov množične proizvodnje. Foto: Kobeiagi Kilims

Najine tkalke so res genialne. Nama je res fascinantno, kako lahko na papir narisan vzorec prenesejo na katero koli dimenzijo.

"Glede na natančno in predano delo, ki je potrebno za izdelavo kakovostnega čilima, gre za izdelek, ki bo trajal v času. Morda bo tu še za vami in si ga boste predajali iz generacije v generacijo," pravita oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik in arhitektka Ivana Blaž, ki ustvarjata pod znamko Kobeiagi Kilims.

Nina in Ivana se z novim projektom zavzemata za obuditev stare obrti - izdelovanja čilimov. Ti so bili nekoč nepogrešljiv kos v marsikaterem domu v državah nekdanje Jugoslavije, danes pa je slika popolnoma drugačna. Čilime je težko najti, vse manj je tudi tkalk, ki se ukvarjajo z izdelovanjem kakovostnih ročno tkanih preprog. Razlog za njihov zaton dekleti vidita tudi v tem, da tradicionalni vzorci čilimov niso privlačni za čas, v katerem živimo. Z novimi vzorci, ki sledijo najnovejšim oblikovalskim trendom, želita odpreti novo poglavje v tej pozabljeni obrti.

Čilimi so dekletoma od nekdaj všeč, vedno, ko sta obiskali Bosno in Hercegovino, sta iskali tudi čilime, in to neuspešno: "Zelo hitro sva ugotovili, da jih skoraj več ni. Na tržnicah se po navadi prodajajo stari čilimi, na Baščaršiji pa imajo večino preprog iz Irana." Ivana in Nina sta se zato odločili oživiti izdelovanje čilimov, spet sta obiskali BiH v želji, da bi našli tkalke, ki bi izdelovali njune čilime. In če se je s tkanjem takšnih preprog včasih ukvarjalo na tisoče žensk, je danes mojstrice tkanja zelo težko najti: "Preko prijateljev in družine sva kakšno leto iskali tkalke, kar pa ni prineslo rezultatov. Tako sva se novembra lani odpravili v Bosno in hodili od tržnice do tržnice, pa po hribih in dolinah in na koncu čisto po naključju našli Lejlo, ki ima v Visokem že vzpostavljeno delavnico in par zaposlenih tkalk. To nama je zelo olajšalo delo, saj sva na začetku mislili sami postaviti celo infrastrukturo, kamor bi tkalke hodile v službo’."

Gospa Lejla je Ninino in Ivanino iskanje zaključila, v zahvalo pa sta se ustvarjalki odločili, da enega izmed čilimov poimenujeta po njej. Tudi druge ročno tkane preproge nosijo imena pomembnih ljudi v življenju ustvarjalk (imenujejo se tako Stana, Baja, Massari Rosso), saj so jih prav bližnji navdihnili pri delu: "Pri oblikovanju vzorcev sva morali nekje začeti. Odločili sva se, da bova oblikovali prvo linijo čilimov za ljudi, ki jih imava radi. Čisto racionalno sva pa merili na določene skupine ljudi, v katere spadajo tej najini ljubi ljudje, da bi tako zajeli okus čim večje publike."

Čas izdelave je odvisen od velikosti čilimov in zapletenosti vzorcev. Tako na primer za izdelavo čilima v velikosti 100 cm x 70 cm porabijo štiri dni, za največji čilim v velikosti 200 cm x 300 cm pa potrebujejo kar šest tednov. Tkanje čilimov je dolgotrajno delo, ki zahteva veliko natančnosti in zbranosti. Vsak čilim je unikaten in plod dolgotrajnega ročnega dela: "Najine tkalke so res genialne. Nama je res fascinantno, kako lahko na papir narisan vzorec prenesejo na katero koli dimenzijo."

Večina se pri besedi čilim spomni na preprogo, ampak čilim je veliko več kot le to. Uporablja se lahko kot pregrinjalo za posteljo ali kavč ter kot dekoracijo za stene in okna. V vseh primerih deluje kot izolator, tako da ga lahko uporabljate v vseh letnih časih. Čilimi so namreč narejeni iz 100-odstotne volne bosanskih dolgodlakih ovac, pove Nina, iz volne, ki je s svojimi termoregulacijskimi lastnostmi uporabna tako pozimi, ko greje, ter poleti, ko prijetno hladi.

In komu so čilimi namenjeni: "Nagovarjava zelo široko občinstvo. Vsaj z vzorci. Bova videli, ali je bila to pametna ali ne toliko pametna poteza. Sami zagovarjava kakovostne izdelke. Prijetna prihodnost nas bi čakala (in verjameva, da nas čaka), če bi vsi kupovali dobre produkte, ki zdržijo desetletja ali stoletja. Taki produkti obstajajo, so pa kratkoročno dragi. Tudi sami bi zelo radi stalno kupovali kakovostne produkte, pa si jih seveda ne moreva (še) privoščiti."

Na Kickstarterju do 3. julija
Po pomoč sta se Ivana in Nina podali na Kickstarter, spletno plaformo za javno zbiranje sredstev, kje ju le še malo loči do uresničitve cilja - med objavo sta zbrali skoraj 8.000 ameriških dolarjev, zastavili pa sta si cilj 10.000 ameriških dolarjev. Zbiranje denarja na Kickstarterju se nadaljuje do 3. julija: "Z 10.000 dolarji bova pokrili proizvodnjo nagrad (čilimov in vzglavnikov), ki so jih ljudje naročili prek Kickstarterja, in delno pokrili v kampanjo denar vložen. Na Kickstarter gledava kot na izkušnjo, ki jo bova potrebovali za nadaljne faze projekta." Pa bo denarja dovolj za vse: "Pred kampanjo sva si seveda stroške izračunali. Veva, kolikšen del si bova pokrili s koliko denarja. Če gledava iz druge perspektive: mogoče je, da bo to zelo poceni tržniška kampanja." Prepričani sta namreč, da je Kickstarter odlično sredstvo, s katerim bi popularizirali čilime in jim vrnili staro slavo.

Prvi odzivi na Kickstarterju so pozitivni, razkrije Nina: "V tem trenutku prehajava iz faze prijatelji, družina (to so prvi ljudje, ki naročajo) v fazo, ko naročila prihajajo z vsega sveta: Brazilija, ZDA, Nova Zelandija, Danska, Japonska ..." Čeprav se kampanja na Kickstarterju še ni končala, Ivana in Nina že kujeta načrte za naprej: "Greva na nekaj sejmov, v London in Koebenhavn, pa v Berlinu bova takoj po kampanji začeli prodajati čilime. V New Yorku si želiva odpreti pop-up trgovino. Bova videli, kakšne bodo prioritete takoj po kampaniji."

Nina in Ivana (ki je po rodu iz Viteza v Bosni in Hercegovini) sta se spoprijateljili med študijem v Italiji, kjer je Ivana študirala arhitekturo, Nina pa industrijsko oblikovanje. Po študiju so se njuni poti za kratek čas ločili, ker je Ivana podiplomski študij nadaljevala na Elisavi v Barceloni, Nina pa na Kraljevi akademiji v Londonu. Po koncu študija sta se obe ustalili v Ljubljani in od tedaj sta skupaj zasnovali številne projekte, ki so vključevali oblikovanje izdelkov, notranjih prostorov ter različno delo na področju ilustriranja in arhitekture.

Kobeiagi kilims :traditional hand-woven rugs with a twist from Kobeiagi Kilims on Vimeo.

Kobajagi pomeni kao. Kao kilim. Ne čisto pravi kilim. Pri Ivani, v osrednji Bosni pa ne rečejo kobajagi, temveč kobejagi. Od tu izvira ime.

O imenu znamke Kobeiagi Kilims

V tej fazi še ne veva, koliko žensk bova lahko zaposlili.

Najine tkalke so res genialne. Nama je res fascinantno, kako lahko na papir narisan vzorec prenesejo na katero koli dimenzijo.