Edi Šelhaus, Začasna državna meja med Jugoslavijo in Italijo – postavljanje mejne table v Lokvi, september 1947. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Edi Šelhaus, Začasna državna meja med Jugoslavijo in Italijo – postavljanje mejne table v Lokvi, september 1947. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Muzej hrani večino fotografskega opusa Edija Šelhausa in ob stoletnici njegovega rojstva bodo njegovo delo predstavili na pregledni razstavi. Šelhausova fotografska zapuščina je umeščena v kar štirih muzejskih fotografskih zbirkah, vsega skupaj hranijo okrog 160.000 posnetkov: 2. svetovna vojna, obdobje tik po koncu vojne, obsežni del povojnega fotografskega opusa, ki ga je Edi Šelhaus podaril Muzeju, ter del opusa zelo obsežne zbirke fotoreporterjev (dar časopisne hiše Delo).

Pregledna razstava s katalogom bo predstavila izbor fotografij iz kar šest desetletij dolgega delovanja Edija Šelhausa – od časa 2. svetovne vojne do vključno prvih let 21. stoletja. Na ogled bo od 18. maja do 29. septembra, že 21. februarja pa bodo kot uvod v retrospektivno razstavo odprli manjšo postavitev z naslovom Edi Šelhaus: fotografski utrinki – izbor fotografij na temo filma, gledališča in RTV-ja, ki bo na ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu. Razstava bo odprta do 14. aprila.

Edi Šelhaus, Partizanska izvidnica v belem, Sušje pri Ribnici, 1944, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Edi Šelhaus, Partizanska izvidnica v belem, Sušje pri Ribnici, 1944, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Nace Bizilj – Fotoreporter
Retrospektivno razstavo Naceta Bizilja bodo odprli 17. oktobra. Srečati se bo mogoče z opusom reportažne fotografije enega osrednjih fotoreporterjev in urednikov fotografije dnevnih časopisnih medijev v Sloveniji, ki ga je Bizilj podaril muzeju leta 2010. Razstava ob 75-letnici Biziljevega rojstva bo vizualizirala družbenopolitične in druge dogodke iz njegovega dnevnega fotoreporterstva, sprva v podjetju Foto Slovenija, nato v časopisni hiši Dnevnik. Povzela pa bo slovensko zgodovino od 60. let preteklega stoletja do preloma tisočletij.

Izza zidov
V mednarodnem projektu Izza zidov: 1989‒2019 (Observing Walls: 1989‒2019) se bodo ob 30-letnici padca berlinskega zidu posvetili premisleku o zidovih in mejah v Evropi po drugi svetovni vojni, zlasti mejah v urbanih okoljih. Pri projektu so se povezali z založbo Beletrina in MMC RTV Slovenija, ki bo ob tej priložnosti pripravil posebno spletno mesto, ter tremi tujimi institucijami ‒ Gedenkstätte Berliner Mauer iz Nemčije, Historijskim Muzejem BIH iz Bosne in Hercegovine ter Quarantasettezeroquattro iz Italije. Na vprašanje, ali so zidovi po Evropi leta 1989 izginili, bodo poskusili odgovoriti strokovnjaki iz Nemčije, Bosne in Hercegovine, Italije in Slovenije. V okviru literarnega festivala Fabula bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije 5. marca 2019 ob 17.00 uri potekala diskusija o Evropi po padcu berlinskega zidu.

Ob 75-letnici rojstva Naceta Bizilja pripravljajo razstavo, ki bo vizualizirala družbenopolitične in druge dogodke iz njegovega dnevnega fotoreporterstva. Foto: Sašo Kovačič/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Ob 75-letnici rojstva Naceta Bizilja pripravljajo razstavo, ki bo vizualizirala družbenopolitične in druge dogodke iz njegovega dnevnega fotoreporterstva. Foto: Sašo Kovačič/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Na poletno muzejsko noč, 15. junija, pa bodo odprli še mednarodno potujočo razstavo Izza zidov: 1989‒2019 (Observing Walls: 1989‒2019), ki bo v letu 2019 gostovala v muzejih v Berlinu in Sarajevu. Projekt financira EU program Evropa za državljane.

Ureditev novih depojev
V tem letu bodo preselili tudi del muzealij v nove državne depoje v okviru Parka vojaške zgodovine Pivka. Muzej novejše zgodovine Slovenija je namreč leta 2017 s Tehniškim muzejem Slovenije in z Narodnim muzejem Slovenije odprl največji ogledni depojski kompleks v Sloveniji v sklopu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Takrat je bil urejen pritlični del oglednih depojev, v letu 2018 so bili urejeni ogledni depoji v prvem nadstropju, letos pa bodo ogledni depoji urejeni tudi v drugem nadstropju stavbe, kjer bodo predstavljene vsebinsko bogate in raznovrstne zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Videti bo mogoče od zbirk orožja in vojaške opreme iz 2. svetovne vojne do kipov iz likovne zbirke, predmetov iz slovenske skupščine, daril predsednika Milana Kučana in predmetov iz zbirke Predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja.

20. stoletje skozi prizmo pomembnih dogodkov
Z več dogodkov bodo osvetljevali tudi nekatere pomembnejše dogodke 20. stoletja. Na kulturni dan, 8. februarja, bodo odprli razstavo enega najvidnejših medijskih teoretikov na svetu, avtorja in fotografa Hanna Hardta Po sledeh resničnega: Na poti med Iowo in Slovenijo.
Spomnili se bodo tudi žrtev atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju ter v sodelovanju z Japonsko in Slovenskim centrom PEN na ogled postavili razstavo Spominskega muzeja miru v Hirošimi: Hirošima in Nagasaki, bolečina in pogum. Razstava, ki je namenjena tudi vzbujanju zavesti o nevarnosti jedrske oborožitve, bo odprta med 26. marcem in 20. aprilom.

Hirošima: 6. avgust 1945 ob 8.15. Foto: Oborožene sile Združenih držav Amerike
Hirošima: 6. avgust 1945 ob 8.15. Foto: Oborožene sile Združenih držav Amerike

Korespondenca med Argentino in domovino
Z razstavo Od pisem do Facebooka pa bodo osvetlili komunikacijo slovenskih izseljencev v Argentini z domovino skozi čas. Poklonili pa se bodo še 100-letnici rojstva Mirka Kambiča z razstavo njegovih fotografskih podob, ter 100-letnici rojstva Alenke Gerlovič s partizanskimi risbami in grafikami.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
V tem tednu so se pridružili zaznamovanju spomina na žrtve holokavsta. Kot menijo v muzeju, je dolžnost zdajšnjih generacij in zgodovinopisja, da več kot 70 let po koncu tragičnih in nasilnih dogodkov druge svetovne vojne preprečijo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine preteklega stoletja. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije ob tej priložnosti tradicionalno gostijo preživelega taboriščnika, ki z mladimi deli svojo osebno izkušnjo 2. svetovne vojne.