Prebivalce zveznih držav Amazonas in Rondonije v Braziliji je v ponedeljek presenetil gost, črn dim, zaradi katerega dobro uro niso videli dobesedno nič. Dim so prinesli vetrovi, ki so razpihovali požare v brazilskem pragozdu. Ti so, po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (Inpe), vse pogostejši, poroča BBC.
Med januarjem in avgustom letos so zaznali 74.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013. V celotnem lanskem letu so jih zaznali nekaj več kot 37.000.
Podatki Inpeja so srhljivi tudi glede izsekavanja 'pljuč Zemlje', kot se imenuje amazonski pragozd, ki je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Julija letos je bilo v primerjavi z enakim mesecem lani posekanega za 278 odstotkov več gozda, v zadnjih 12 mesecih pa se je izsekavanje tega naravnega bisera povečalo za 40 odstotkov. V Amazoniji leži največji deževni gozd na svetu, 60 odstotkov od tega je znotraj brazilskih meja.
Amazonski gozd je poleg tega največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, saj nudi dom kar desetini vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji,
Bolsonaro ne verjame v podnebne spremembe
Podatki o krčenju pragozda so bili dovolj neverjetni, da je brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki zanika podnebne spremembe, odpustil direktorja Inpeja Ricarda Galvaa, rekoč, da so"lažni", saj je zdaj čas "queimade", ko kmetje z ognjem čistijo zemljo.
"Včasih so me klicali Kapitan Motorka. Zdaj sem Neron, ki neti plamene v amazonskem gozdu," je citiral Bolsonarovo izjavo Reuters.
Brazilska politika podpira izsekavanje
A brazilski znanstveniki menijo, da je amazonski pragozd utrpel veliko škodo od začetka predsedovanja Bolsonara januarja letos, saj je svojo politiko usmeril zgolj v gospodarski razvoj in ne tudi v zaščito okolja. Bolsonaro je deležen očitkov, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.
Kmete tako vlada spodbuja k živinoreji, ki seveda potrebuje pašnike. Ker je izsekavanje prepovedano, kmetje gozd zažigajo. Praksa je še posebej uveljavljena v času suše, ko so požari naravni pojav.
A Inpe opozarja, da število požarov ne sovpada s tistim, ki se v času sušnega obdobja. "Glede podnebja ali padavin ni letos nič nenavadnega na območju Amazonije, morda je malo nad povprečjem," je dejal raziskovalec Alberto Setzer in dodal, da sušna obdobja ustvarijo idealne pogoje za uporabo in širjenje požarov, da pa je "netenje požarov delo človeka, pa naj bo namerno ali po nesreči." Tudi predsednik programa Amazon Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello meni, da so požari "posledica deforestacije".
Norveška je pred dnevi prekinila financiranje sklada za zaščito Amazonije, ki je bil ustanovljen pred 11 leti, Norveška pa je bila največji posamični donator, saj je za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov. Pred tem je blokado nakazila skladu v višini 30 milijonov evrov napovedala tudi Nemčija, ki pa (še) ni odtegnila podpore zaščiti gozda na splošno, navaja STA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje