Brezdomci čakajo na brezplačen obrok hrane na božični večer v Los Angelesu. Foto: EPA
Brezdomci čakajo na brezplačen obrok hrane na božični večer v Los Angelesu. Foto: EPA

Znotraj najbogatejšega odstotka najdemo 2153 milijarderjev, ki imajo skupno 45 odstotkov vsega svetovnega bogastva. "Naša razbita gospodarstva polnijo žepe milijarderjev na stroške navadnih ljudi," je ob predstavitvi študije poudaril izvršni direktor Oxfam India Amitabh Behar.

Sočasno več kot tri milijarde ljudi živi v revščini oziroma z manj kot 2,5 dolarja na dan. 1,3 milijarde ljudi živi v ekstremni revščini oziroma z manj kot 1,25 dolarja na dan, kažejo že štiri leta stare ocene Združenih narodov. In čeprav se je globalna revščina po podatkih Svetovne banke zmanjšala, se je povečala neenakost med ljudmi.

Domačini blizu Harareja v Zimbabveju čakajo na svoj dnevni delež pitne vode. Foto: EPA
Domačini blizu Harareja v Zimbabveju čakajo na svoj dnevni delež pitne vode. Foto: EPA

22 moških z več bogastva kot vse afriške ženske

Študija se je letos osredotočila na nesorazmerja med moškimi in ženskami na svetovni ravni. Moški imajo namreč zaradi seksističnega in nepravičnega gospodarskega sistema kar 50 odstotkov več bogastva kot ženske. 22 najbogatejših moških ima denimo več bogastva kot vseh 326 milijonov žensk v Afriki.

Globalno je kar 42 odstotkov za delo sposobnih žensk zunaj trga dela, takšno usodo pa deli le šest odstotkov moških. Zaradi tega ženske veliko težje kot moški postanejo gospodarsko neodvisne.

Neplačano domače delo žensk vredno 11 trilijonov dolarjev letno

Ženske v povprečju opravijo trikrat več neplačanega dela kot moški in imajo zato slabše možnosti za ekonomsko neodvisnost. Foto: EPA
Ženske v povprečju opravijo trikrat več neplačanega dela kot moški in imajo zato slabše možnosti za ekonomsko neodvisnost. Foto: EPA

Vsakodnevno ženske po vsem svetu porabijo 12 milijonov ur za neplačana dela, kot so skrb za otroke in starejše ter domača oziroma gospodinjska opravila, navaja Deutsche Welle. Če bi bilo to delo plačano v skladu z minimalno plačo držav, v katerih živijo, bi bila vsota več kot 11 trilijonov dolarjev na leto – kar je po podatkih Oxfama trikrat več, kot je trenutno vredna vsa tehnološka industrija.

"Neenakost ni usoda ljudi. Je rezultat socialne in davčne politike, ki prek davkov zmanjšuje udeležbo bogatih in slabša financiranje javnih storitev," ob tem za Euronews poudarja francoska predstavnica Pauline Leclère. Oxfam predlaga tudi rešitev: če bi najbogatejši odstotek obdavčili le za 0,5 odstotka, bi v naslednjih desetih letih pridobili ekvivalent sredstev, potrebnih za 117 milijonov delovnih mest na področjih skrbi za starejše, otroke, izobraževanje in zdravstvo.

Oxfam bo poskušal sporočilo študije prenesti tudi na Svetovni gospodarski forum, ki bo v tem tednu potekal v Davosu, kjer pa bodo imeli močno konkurenco vplivnih glasov, med njimi denimo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, direktorja Uberja Dare Khosrowshahija in okoljske aktivistke Grete Thunberg.

Upokojenec prebira javne časopise v moldavski prestolnici Kišinjev. Foto: EPA
Upokojenec prebira javne časopise v moldavski prestolnici Kišinjev. Foto: EPA