Tako je na lanski okrogli mizi o velikanu filma pri nas Francetu Štiglicu ob 100. obletnici njegovega rojstva dejal filmski strokovnjak in scenarist Miran Zupanič. Ob tej okrogli obletnici pa je Slovenski filmski center (SFC) na Mestno občino Ljubljana naslovil pobudo za poimenovanje trga po Štiglicu, ki je med drugim režiral prvi slovenski zvočni celovečerec Na svoji zemlji (1948).

Ljubljanski svetniki so upoštevali predlog in odločili, da se trg, ki je nastal na strehi parkirne hiše Kozolec II poimenuje Trg Franceta Štiglica. "Trg obsega urbano površino med stanovanjskim blokom na Slovenski cesti 55 in hišami na Kersnikovi ulici številka 4, 6, 10. Na jugu je omejen s slepo fasado Knjižnice Otona Župančiča, na severu z Dvorakovo ulico," beremo v odloku.

Slovenski režiser z mednarodno kariero
Leta 1919 v Kranju rojeni France Štiglic je kot eden najbolj nadarjenih slovenskih filmskih režiserjev v svoji 40-letni karieri režiral 15 celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank. Med celovečernimi filmi izstopa predvsem omenjeni Na svoji zemlji. Med njegove vidnejše dosežke sodijo še Balada o trobenti in oblaku (1961), Dolina miru (1956) in Ne joči, Peter (1964). Imel je tudi uspešno mednarodno kariero. Za kratki dokumentarec Mladina gradi (1946) je prejel beneškega bronastega leva, s celovečernim prvencem Na svoji zemlji se je uvrstil na filmski festival v Cannesu.

Zvrhana malha nominacij in lovorik
V 60. in 70. letih minulega stoletja je sledila vrsta nominacij in nagrad. Z Dolino miru se je potegoval za cansko zlato palmo za režijo – je pa bil z zlato palmo za najboljšo moško vlogo v tem filmu nagrajen John Kitzmiller –, z Devetim krogom (1960) je kandidiral za oskarja za najboljši tuji film. Na domačih tleh je leta 1962 prejel Prešernovo nagrado za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil dobitnik zlate arene v letih 1960, 1961 in 1964. Decembra 1976 mu je bila v Beogradu podeljena nagrada Avnoja, najvišje priznanje v SFRJ, leta 1978 pa je prejel Badjurovo nagrado, so zapisali pri SFC-ju.

France Štiglic je bil predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, minister za kulturo, pa tudi profesor in dekan na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Umrl je leta 1993 v Ljubljani.