V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je Gorski Karabah zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa spora ni rešil, saj občasni spopadi trajajo že tri desetletja. Fotografija prikazuje ljudi v zaklonišču v glavnem mestu Gorskega Karabaha Stepanakert. Foto: Reuters
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je Gorski Karabah zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa spora ni rešil, saj občasni spopadi trajajo že tri desetletja. Fotografija prikazuje ljudi v zaklonišču v glavnem mestu Gorskega Karabaha Stepanakert. Foto: Reuters

V nedeljo so v Gorskem Karabahu izbruhnili siloviti spopadi. Ponoči so se boji nadaljevali z različno intenzivnostjo, je sporočilo armensko obrambno ministrstvo. Obe državi sta razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo.

Azerbajdžan je sporočil, da je od začetka spopadov umrlo šest civilistov, 19 pa jih je ranjenih.

Oblasti Gorskega Karabaha so sporočile Reutersu, da je v nedeljo umrlo 16 njihovih vojakov, več 100 je bilo ranjenih, v ponedeljek pa naj bi jih umrlo še 15. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax pa je armensko obrambno ministrstvo sporočilo, da je 200 Armencev poškodovanih.

Azerbajdžanska vojska je sporočila, da so armenske sile obstreljevale mesto Terter na meji z Gorskim Karabahom. Azerbajdžanske enote so prevzele nadzor nad številnimi strateškimi točkami v bližini vasi Tališ, nasprotniki pa so utrpeli velike izgube, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Vladimir Prebilič o spopadih v Gorskem Karabahu

Azerbajdžan zanika uporabo plačancev iz Sirije

Azerbajdžan je medtem po poročanju Al Džazire zanikal trditve predstavnikov Armenije, da je Turčija v podporo Azerbajdžanu poslala borce iz Sirije. Veleposlanik Armenije v Moskvi Vardan Toganjan je po poročanju ruskih tiskovnih agencij Interfax in RIA namreč dejal, da je Turčija poslala okoli 4000 borcev s severa Sirije na pomoč svojemu zavezniku Azerbajdžanu v spopadih v Gorskem Karabahu.

Pomočnik azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva je tovrstna poročila takoj zavrnil. "Govorice o borcih iz Sirije, ki naj bi bili nameščeni v Azerbajdžanu, so še ena provokacija armenske strani in popoln nesmisel," je dejal Kikmet Gadžijev.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v nedeljo Azerbajdžanu obljubil podporo, Armenijo pa je označil za "največjo grožnjo miru v regiji".

V ponedeljek pa je azerbajdžanski odposlanec v Turčiji Kazar Ibrahim turški tiskovni agenciji Anadolu dejal, da je Armenija nedavno pripeljala borce v Gorski Karabah, vključno s pripadniki Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo Turčija označuje za teroristično organizacijo.

Gorski Karabah: Siloviti spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom

Združeni narodi pozivajo h koncu spopadov

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v nedeljo dejal, da je "globoko zaskrbljen" zaradi ponovnega izbruha spopadov med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu.

"Generalni sekretar odločno poziva obe strani, naj nemudoma končata spopade, umirita napetosti in se odrečeta izzivalni retoriki," je sporočil tiskovni predstavnik Stephane Dujarric. Guterres je napovedal, da se bo pogovoril z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom in armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Za izbruh spopadov v pokrajini nekdanji članici Sovjetske zveze obtožujeta druga drugo, v spor pa bi se utegnili vplesti tudi Rusija in Turčija, poroča AFP.

V nedeljo je Alijev izrazil prepričanje, da bo znova prevzel nadzor nad pokrajino. Tako Armenija kot Azerbajdžan sta razglasila vojno stanje. "Pripravite se, da zavarujemo svojo sveto domovino," je dejal Pašinjan, potem ko je Azerbajdžan obtožil "načrtovanega napada". Ob tem je opozoril, da je pokrajina tik pred izbruhom večje vojne, in mednarodno skupnost pozval, naj se združi ter prepreči kakršno koli nadaljnje spodkopavanje stabilnosti.

Odzivi po svetu

Turški predsednik Erdogan je svet pozval, naj Azerbajdžan podpira pri "boju proti zasedbi in krutosti".

Rusija, ki tradicionalno podpira Armenijo, je pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in k pogovorom, s katerimi bi umirili stanje. Tudi Francija, kjer živi velika armenska skupnost, je državi pozvala k prekinitvi spopadov in k pogovorom.

Iran, ki meji na obe državi, je predlagal, da lahko posreduje pri mirovnih pogajanjih. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da si ZDA želijo končati nasilje.

EU svari pred zunanjim vmešavanjem

Evropska unija pa je sile v regiji posvarila pred vmešavanjem v spopade. Hkrati je Bruselj tudi obsodil zadnji izbruh nasilja na območju, ki po njegovi oceni ogroža regijsko stabilnost. Tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika Peter Stano je še dejal, da Bruselj ne more potrditi navedb, da naj bi v konfliktu sodelovale sile od zunanj, je pa poudaril, da "ni sprejemljiva nobena tuja sila v tem konfliktu". Dodal je, da "nihče ne sme biti zainteresiran in nihče ne bo imel koristi od izbruha vojne", ki ga želi EU preprečiti.

30 let nemirov v pokrajini

Gorski Karabah si lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, njun spor pa sega v čas razpada Sovjetske zveze v 90. letih 20. stoletja. Gorski Karabah, ki ima približno 145.000 prebivalcev, je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je priznan kot del Azerbajdžana.
Gre za območje, kjer živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko.

V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je Gorski Karabah zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa spora ni rešil, saj občasni spopadi trajajo že tri desetletja.

Julija letos je bilo ob spopadih na meji ubitih 16 ljudi, zato so protestniki v azerbajdžanski prestolnici Baku v enem največjih protestov zadnjih let zahtevali mobilizacijo vojske.

Ker je Južni Kavkaz koridor za naftovode in plinovode iz Kaspijskega morja, lahko kakršni koli nemiri na tem območju pretresejo svetovne trge.