Kdor se bo dovolj hitro vpisal na seznam, bo lahko deset minut sam preživel v družbi mojstrovine nizozemskega baročnega slikarja Johannesa Vermeerja z naslovom Pogled na Delft.

Kemična analiza slike, ki so jo opravili v modernem času, je pokazala, da je Vermeer na platnu uporabil zelo omejen nabor barv – a je zato njegova tehnika toliko bolj kompleksna in natančna. Foto: AP
Kemična analiza slike, ki so jo opravili v modernem času, je pokazala, da je Vermeer na platnu uporabil zelo omejen nabor barv – a je zato njegova tehnika toliko bolj kompleksna in natančna. Foto: AP

Vermeer je na sliki Pogled na Delft (Gezicht op Delft) okoli leta 1660 upodobil svoje rojstno mesto. Ujel ga je v jutranjem svitu, zaradi česar krajina slovi po dramatičnemu svetlobnemu učinku. Pogled na Delft je francoski pisatelj Marcel Proust označil kot "najlepšo sliko na svetu". Imel jo je tako rad, da jo uporabi celo v svojem slavnem Iskanju izgubljenega časa, v povezavi z likom pisatelja Bergotta. Ta navdih poišče prav pri Vermeerju: "Tako bi moral pisati ... Moja zadnja dela so preveč suhoparna, moral bi... poskrbeti, da bi bil jezik dragocen sam po sebi, kot tale majhna zaplata rumenega zidu."

Do nje ni lahko priti
Mojstrovina je sicer širši javnosti redko na ogled. Direktorica haaškega muzeja Martine Gosselink je dejala, da gre za fascinantno sliko, ki se opazovalca dotakne, za sliko posebnega žara.

Obiskovalci muzeja si lahko posebno vstopnico za to, da bi žar slike občudovali sami, po spletu priskrbijo vse do 3. januarja. V Muzeju Mauritshuis sicer hranijo bogato zbirko del nizozemskih in flamskih slikarjev, med drugim tudi Vermeerjev sloviti portret Dekle z bisernim uhanom.