Po 20 letih se bo 2500 ameriških vojakov, kolikor jih je še v Afganistanu, do 11. septembra, ko bo minilo 20 let od terorističnega napada na ZDA, umaknilo. S tem se bo končala najdlje trajajoča ameriška vojna doslej. Na vrhuncu vojne je bilo v Afganistanu okoli 100.000 ameriških vojakov.

"Predsednik je presodil, da pristop, ki temelji na pogojih za navzočnost ZDA, ki veljajo zadnjih 20 let, dejansko pomeni, da bomo ostali v Afganistanu za večno," je za Deutsche Welle dejal visoki ameriški uradnik. Zato je Bela hiša sklenila, da bo umik dokončen. Bidnov predhodnik Donald Trump je napovedal, da se bodo ameriški vojaki umaknili do 1. maja, Biden pa je potem umik preložil za pet mesecev.

Na nenapovedan obisk v Afganistan je danes prispel ameriški državni sekretar Antony Blinken. Med drugim se je sestal s predsednikom Ašrafom Ganijem, pa tudi z visokimi ameriškimi predstavniki v Kabulu. "Z obiskom sem želel izkazati nadaljnjo zavezanost ZDA islamski republiki in ljudem Afganistana," je Blinken dejal po pogovoru z Ganijem. "Partnerstvo se spreminja, a partnerstvo je trajno."

Kot piše DW, je popoln in brezpogojen umik številne strokovnjake presenetil, saj so upali, da bo Biden spremenil Trumpovo odločitev o umiku vojakov. Napoved umika je voda na mlin talibanom, ki nenehno krepijo svojo oblast. Vladne sile imajo nadzor v večjih mestih, medtem ko talibani prevladujejo na podeželju, vse bolj pa se krepijo tudi na območjih ob večjih mestih.

Po podpisu dogovora v Dohi med ZDA in talibani februarja 2020 so se močno okrepili nasilni napadi po državi. Talibani zanikajo vpletenost v te napade, a njihovo zavračanje pristopa k premirju na državni ravni njihove namene postavlja pod vprašaj.

Sorodna novica Število žrtev med civilisti močno naraslo, Biden potrdil umik do 11. septembra

Talibani so sicer sporočili, da se ne bodo udeležili načrtovanega vrha v Turčiji, dokler ne bodo vse tuje sile zapustile države. Med 24. aprilom in 6. majem bo namreč potekala carigrajska konferenca o afganistanskem mirovnem procesu, so v torek sporočili Združeni narodi. "Rezultat prihajajoče afganistanske konference v Turčiji bo odločil, kako bo umik ameriških sil vplival na prihodnost države," je za nemški portal dejal strokovnjak za varnost Mohamad Šafik Hamdam. Če bo konferenca uspešna za oblikovanje vlade, ki bo vključevala talibane in druge skupine, potem se bo škodo zaradi hitrega ameriškega umika dalo omejiti, predvideva strokovnjak. "Če bo konferenca neuspešna in bodo talibani zavrnili mirovni proces, potem pa se bojim, da Afganistanu grozi državljanska vojna."

Ob tem nemški medij navaja, da bo ameriška odločitev o umiku vlado afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija pustila na milost in nemilost talibanom. Ameriške obveščevalne agencije so objavila poročilo, v katerem so zapisale, da se bo afganistanska vlada uprla talibanom, ki so "prepričani, da lahko dosežejo vojaško zmago".

Po besedah analitika Hamdama so afganistanske vladne sile finančno in vojaško odvisne od ZDA, brez njihove podpore se bodo po njegovem mnenju znašle v zelo težkem položaju.

Talibani sicer niso edina grožnja vladnim silam, v od vojne razsuti državi je delujočih še več drugih oboroženih skupin, med njimi tudi pripadniki Islamske države.

"Talibani so močnejši kot kdaj koli prej. IS in druge teroristične skupine so v Afganistanu našli svoje zatočišče. Zato bi bil lahko hiter in neodgovoren ameriški umik iz Afganistana nevaren ne le za Afganistan, temveč tudi za območje in svet," je za DW dejala poslanka afganistanskega parlamenta Raihana Azad.

"Dobili smo vojno, Amerika je izgubila. Pripravljeni smo na vse," se je na novico o ameriškem umiku po poročanju BBC-ja odzval talibanski župan v senci v okrožju Balh Haji Hekmat. "Pripravljeni smo na vse. Pripravljeni smo na vojno in pripravljeni smo na džihad." V preteklem letu, po podpisu sporazuma, so talibani prenehali napadati mednarodne sile, okrepili pa so boje proti vladnim silam. "Želimo, da vlada šeriatsko pravo. Sveto vojno bomo nadaljevali, dokler ne sprejmejo naših zahtev." V številnih predelih države obstaja neke vrste hibridni sistem: vlada plačuje zaposlene, recimo v šolah, dejansko pa imajo oblast talibani.

Umik ZDA voda na mlin Pakistanu?

Z umikom ZDA iz Afganistana se bo okrepila tudi vloga regionalnih igralcev, Pakistana, Indije, Kitajske in Rusije, ki imajo vse svoje strateške interese v državi.

"Pakistanu koristi mir v Afganistanu. Odprl bo vrata okrepitvi trgovine s Kabulom, končali bomo lahko številne projekte, ki so dolgo viseli v zraku," je bil ta teden v pogovoru z nemškim zunanjim ministrom Heikom Maasom optimističen pakistanski zunanji minister Šah Mahmud Kureši. Poznavalci pravijo, da sklenitev lanskega ameriško-talibanskega dogovora brez podpore Islamabada ne bi bila mogoča. Kot piše DW, ima Pakistan dokajšen vpliv nad talibani in je odigral ključno vlogo, da so sedli za pogajalsko mizo, prizadeva pa si tudi, da bi imeli talibani večjo vlogo v prihodnji afganistanski vladi.

Se bodo ženske še lahko izobraževale?

Ob potrditvi ameriškega umika in krepitvi talibanov se povečujejo bojazni glede nazadovanja človekovih pravic v tej že desetletja nemirni državi. Najbolj je žensk strah prihodnosti. Vrnitev talibanske oblasti bi namreč lahko pomenila velik korak nazaj glede enega najpomembnejših korakov med 20-letno tujo navzočnostjo: izobraževanje žensk, ki je bilo v času talibanske vladavine prepovedano. "Američani odhajajo. Pred nami so grozljivi dnevi s talibani. Bojim se, da mi ne bodo pustili iz hiše, kaj šele, da bi študirala," je za Guardian dejala študentka univerze v Heratu Basireh Hejdari.

Kot smo poročali v sredo, je v prvih treh mesecih letošnjega leta v spopadih umrlo 573 civilistov, še 1210 pa jih je bilo ranjenih. To je 29 odstotkov več kot v istem obdobju lani, razkriva poročilo poročilo misije ZN-a v Afganistanu (Unama). Še posebej skrb vzbujajoč je 37-odstotni porast ubitih in ranjenih civilistk ter 23-odstotni porast ubitih in ranjenih otrok. "Število ubitih in pohabljenih afganistanskih civilistov, predvsem žensk in otrok, vzbuja velike skrbi. Strani prosim, naj čim prej najdeta rešitev, da se konča to nasilje," je povedala vodja Uname in posebna odposlanka generalnega sekretarja ZN-a za Afganistan Deborah Lyons.

"Imam samo eno željo: končati želim študij in potem seveda delati, toda z vrnitvijo talibanov se bojim, da tega ne bom mogla uresničiti," je pesimistična študentka.

Kot poroča Guardian, so talibani dali vedeti, da bi bili lahko glede ženskega izobraževanja v prihodnje bolj fleksibilni. Basireh Hejdari upa, da bo v najslabšem primeru obveljal kompromis. "Če imajo težave s skupnim izobraževanjem moških in žensk, potem sem pripravljena na to, da bom obiskovala predavanja le za ženske."

Njena kolegica Salma Ehrari, študentka ekonomija, je veliko bolj črnogleda. "Želim, da svet ve, da jih talibani zavajajo, nič se niso spremenili. Uporabljajo tehnologijo in so na Twitterju, toda razmišljajo enako, kot so pred 20 leti. Ob izobraževanje bom in za to so dejansko odgovorni Američani, ne talibani, to je le njihova narava."

Kot poroča BBC, ki se je odpravil na teren, v nekaterih predelih države starejšim deklicam znova ni dovoljen obisk osnovnih šol. Na deklarativni ravni talibani sicer pravijo, da spodbujajo izobraževanje deklic, a ob strogem upoštevanju pravil: obvezna sta nošnja hidžaba in spoštovanje šeriatskega prava. Po BBC-jevem poročanju pa so jim lokalni viri zaupali, da so talibani iz šolskega kurikula odstranili umetnost in državljansko vzgojo ter ju nadomestili z islamskimi predmeti, sicer pa, da sledijo nacionalnemu izobraževalnemu programu.