V okviru festivala, ki se bo odvijal med 1. in 3. julijem, bodo filmofili naselili prostore, ki so jih desetletja uporabljali delavci: projekcije filmov bodo potekale v rudniškem rovu, nekdanji rudarski kopalnici, imenovani "vašhava", in kompresorski postaji.
Organizatorji si želijo, kot je na uvodni predstavitvi poudaril hrastniški župan Marko Funkl, da bi festival postal "vezivo in kulturno tkivo identitete našega kraja, ki ima ambicijo postati zelen, kulturno razvit in vključujoč delavski kraj, ki ga je vredno obiskati predvsem zaradi čudovitih, delovnih in trmastih ljudi, ki so si in si še vedno svojo eksistenco zagotavljajo s trdim delom v rudniku, steklarni, kemični tovarni in drugih industrijskih obratih v Zasavju."
Festivalski spored bo razdeljen na sekcije retrospektiv, dokumentarcev, celovečernega filma in fokus. Slednja sekcija je letos nastala v sodelovanju z Britanskim svetom in zato prinaša dve novejši deli najbrž najimpozantnejšega družbenega kritika britanskega filma, Kena Loacha: Jaz, Daniel Blake in Medtem ko vas ni bilo.
Poleg tega bodo na sporedu še filmi Zgodnja dela (r. Želimir Žilnik), Ovacik (r. Selenga Taşkent), Delo osvobaja (r. Damjan Kozole), Kam je izginil delavski razred? (r. Maja Weiss), Tatovi časa (r. Cosima Dannoritzer), Zlata riba, afriška riba (r. Thomas Grand in Moussa Diop), Umreti za zlato (r. Richard Pakleppa in Catherine Meyburgh), Oče (r. Srdan Golubović), Andrés Carrasco: Moteča znanost (r. Valeria Turci) in Ponos (r. Matthew Wachus).
Pri pripravi programa festivala sta sodelovala predavateljica filmske teorije Maja Bogojević in legendarni direktor fotografije Simon Tanšek. Tanšek je ob predstavitvi poudaril, da je v prvi vrsti Hrastničan in da si želi, da bi festival pomagal tudi pri zoperstavljanju predsodku, da je Zasavje črno in umazano.
Razprave onkraj meja sedme umetnosti
Eden od ciljev festivala je, po besedah njegove vodje Nine Kavzar, "spodbuditi refleksijo glede položaja delavstva v različnih ekonomskih kontekstih". Zato obljubljajo tudi spremljevalni program s pogovori in okroglimi mizami o filmu, delavstvu in širšem socialnem položaju tako delavcev kot tudi ustvarjalcev.
Ognjeni krst že prestan
Uvodno dejanje festivala se je medtem že odvilo: v hrastniškem rudniškem jašku so predvajali dva kratka filma, Celico Dušana Kastelica in Steklarski blues režiserja Petra Braatza. Režiser Celice, festivalske uspešnice, ki je bila ovenčana tudi z nagrado Prešernovega sklada, je preko videonagovora poudaril, da so prav festivali ključnega pomena za to, da si ljudje kdaj lahko pogledajo tudi kakšen kratki film.
Film Steklarski blues je izrecno povezan prav s Hrastnikom. Braatz se spominja, da ga je delo v Steklarni Hrastnik navdušilo, ko jo je prvič doživel kot obiskovalec. "Bilo je zelo glasno. Sam nisem še nikoli našel tovarne, ki bi bila tako glasna."
Hrup, para in bleščanje med delom v steklarni so ga prevzeli do te mere, da so tam posneli film. Delavska tematika je jedro njegovega filma, pravi: "Ljudje verjamemo tistemu, kar vidimo. Šele ko v celoti pokažeš, kako nekje poteka delo, kakšni so pogoji, kaj je v nekem delovnem procesu dobro in kaj slabo, se lahko ljudem to približa. To sporočilo ne bo nikoli zamrlo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje