Predsednik odbora Branko Grims je bil kritičen do evropskih poslancev, ki da so hoteli nekaj narediti za varnost, a povzročili težave za strelski šport.

Slovenija že skoraj tri leta zamuja z implementacijo omenjene evropske direktive. Predlog novele so pripravili že v prejšnji vladi, epidemija novega koronavirusa pa je njeno obravnavo ustavila. Slovenija tvega visoke kazni zaradi neimplementacije direktive, zato se s tem mudi, so opozorili danes.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je ob tem pojasnil, da je EU s to direktivo želela rešiti problem, ko so se začeli strelski pohodi po Evropi, a so "udarili mimo", saj direktiva posega v legalno orožje.

"Vsem je popolnoma jasno, da se teroristične akcije izvajajo z nelegalnim orožjem, evropska direktiva po mojem mnenju ni zadela bistva," je dejal Predalič. Direktiva namreč omejuje športne strelce, lovce in trgovce. Na pobudo športnih organizacij, zbirateljev, lovcev in orožarjev je bilo v zadnjem letu pripravljenih več dopolnil k besedilo zakona, ki jih vlada podpira.

Slovenski športni strelci bi lahko ostali brez določenih športnih orodij, ker panožne zveze, ki se ukvarjajo s praktičnim strelstvom, ne bi več izpolnjevale pogojev za pridobitev orožja za praktični šport, je uvodoma opozoril predsednik Slovenske zveze za praktično strelstvo Branko Zorman. Z dopolnili, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine, je po navedbah Zormana ta težava odpravljena in se bo športno strelstvo lahko nadaljevalo v enakem obsegu in obliki kot doslej. "Šport nam mora biti prvo vodilo," je poudaril.

V razpravi je bilo slišati številne pomisleke iz opozicije na račun dopolnil koalicijskih poslanskih skupin, predvsem nad uzakonjanjem možnosti nakupa dušilcev zvoka, legalizacije kovinskih palic in bajonetov ter novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.

Nik Prebil (LMŠ) je izpostavil, da je bila v Sloveniji že dvakrat možna legalizacija orožja, zato se je vprašal, ali je res upravičen nov krog. Po njegovem prepričanju je hud problem še vedno črni trg z orožjem, država in EU pa bosta morali narediti nekaj, da zaostrita ta trg in ga spremljata.

Predrag Baković (SD) je podvomil v upravičenost omogočenja splošne prodaje dušilcev zvoka. Uporabi dušilcev zvoka v civilni sferi po njegovih navedbah nasprotuje tudi policija. Dušilce uporabljajo tudi kriminalne združbe v okviru izvajanja terorizma, zato bi se s spremembo zakona samo povečal dostop do teh zadev kriminalnim združbam. Povečal bi se tudi obseg krivolova, poslabšala bi se varnost obiskovalcev gozdov, je naštel svoje pomisleke.

Predalič je na te pomisleke odgovoril, da morda "gledamo preveč filmov", saj da t.i. suspenzorji zvoka, o katerih govori zakon, ne utišajo v celoti strelnega orožja, ampak pok le omilijo, da ni zdravju škodljiv zvok. "Vsa Evropa že tako ali drugače prakticira to," je zagotavljal.

Poslanka Levice Nataša Sukić pa je izrazila pomislek nad vsebino zakona, ker da "v času potenciranja napetosti v družbi ni čas za legalizacijo orožja". "Družbene napetosti so trenutno prehude, da bi tako eksperimentirali. A bi radi, da bomo po cesti pobirali mrtve državljane, ker se bo nekomu strgalo," se je vprašala poslanka.

Anja Bah Žibert (SDS) pa je nasprotno menila, da je namen zakona le omogočiti delovanje športnih društev in zvez na področju strelstva. Po njenem prepričanju legalno orožje ne bo nikoli problematično, problematično bo tisto, kar je nezakonito. "To bo tudi zlorabljano. Zato pa tudi je nezakonito," je poudarila.

Člani odbora so potrdili veliko število dopolnil k predlogu novele zakona o orožju in z njimi dopolnjeno zakonsko besedilo. V LMŠ in SD so napovedali, da bodo še pred tretjim branjem vložili dodatna dopolnila, s katerimi bi izboljšali zakonsko besedilo.