Olaf Scholz je spremembe v nemški politiki napovedal tako rekoč čez noč. Foto: Reuters
Olaf Scholz je spremembe v nemški politiki napovedal tako rekoč čez noč. Foto: Reuters

Kancler Olaf Scholz je v odziv na rusko invazijo napovedal povečanje nemškega obrambnega proračuna – letos bo Nemčija za vojaško opremo namenila 100 milijard evrov, obrambni proračun pa bo presegel mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Scholz je na izredni seji parlamenta napovedal tudi ustanovitev posebnega sklada za vojsko, proračun bo namenjen za dodatne naložbe in oborožitev.

Parlament je pozval, da se ustanovitev posebnega sklada zapiše v ustavo. "Letos bomo začeli in vsako leto bomo namenili več kot dva odstotka BDP-ja za obrambo," je dejal Scholz. To je sicer cilj, ki so si ga že pred leti zadale članice Nata, a ga Nemčija doslej ni dosegala, zaradi česar je bila deležna kritik zlasti iz ZDA.

"Naložba v svobodo"

Kot je ob tem povedal nemški finančni minister Christian Lindner, se bodo morali v prihodnjih letih zaradi načrtovane okrepitve obrambnega proračuna v Berlinu zadolžiti, a da gre za "naložbo v svobodo".

"Naložbe v nemške oborožene sile ne bi smele sprožati opozoril glede dodatnega zadolževanja. Jasno, v prihodnjih letih bomo res morali vzeti posojila, a v tem svetu ... gre za naložbe v našo svobodo," je dejal Lindner parlamentu.

Scholz je v nagovoru tudi poudaril, da stroge sankcije, ki so jih zahodne zaveznice uvedle proti Rusiji zaradi njenega vdora v Ukrajino, že kažejo učinke, in opozoril na dodatne embarge, če Moskva ne bo spremenila svojega ravnanja.

Dejal je, da je še vedno pripravljen na pogovore z Rusijo, vendar opozoril, da mora biti Moskva pripravljena na pravi dialog.

Številne države zapirajo zračni prostor za ruska letala

Konec Severnega toka 2 še pred odprtjem

Nemški kancler je tudi napovedal gradnjo dveh novih terminalov za utekočinjeni plin, s čimer bi zmanjšali odvisnost Nemčije od ruskega zemeljskega plina. Terminala bosta v mestih Brunsbüttel in Wilhelmshaven na severu Nemčije.

Dodal je, da je svet z ruskim napadom na Ukrajino vstopil v "novo obdobje", in opozoril, da se zahodni zavezniki sprašujejo, ali lahko zberejo dovolj moči, da postavijo meje "vojnim hujskačem", kot je Vladimir Putin.

Nemčija je do zdaj vztrajala, da ne misli oboroževati Ukrajincev. Foto: AP
Nemčija je do zdaj vztrajala, da ne misli oboroževati Ukrajincev. Foto: AP

Kot poroča iz Berlina dopisnica TV Slovenija Polona Fijavž, je po govoru kanclerja Scholza v parlamentu jasno tudi, da je plinovod Severni tok 2 de facto zaprt. Še preden so ga odprli.

Sorodna novica Nemčija obrnila ploščo: v Ukrajino bo poslala orožje

V Ukrajino pošiljajo orožje

Nemška vlada se je v soboto odločila, da bo ukrajinskim oboroženim silam čim prej dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja in 500 raket zemlja-zrak tipa stinger – čeprav je Berlin do zdaj vztrajal, da na vojna območja ne pošilja svojega orožja, pa tudi drugim državam je prepovedal uvoz orožja, izdelanega v Nemčiji.

Kot poroča Fijavž, gre za "popoln zgodovinski preobrat v nemški politiki, čeprav zakonodaja tega ne omogoča".

"Zgodovinski zato, ker orožje pošiljajo za boj proti ruski vojski," poroča Fijavž. "Nemčija je v treh dneh sprejela odločitve, o katerih jih prej 10 let ni mogel prepričati nihče. Vsaj Angele Merkel ne."

Scholz je ob tem poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja pomemben preobrat, saj ogroža "našo celotno povojno ureditev". "Na Putinovo agresijo noben drug odgovor ni mogoč," je še sklenil.

Nemški ekonomist Clemens Fuest iz instituta IFO pa ob tem že poziva nemško vlado, da spričo povečanih obrambnih izdatkov in sprememb v energetski politiki odložijo zaprtje jedrskih elektrarn letos in termoelektrarn na premog leta 2038.

Nemčija namenja 100 milijard evrov za vojaške naložbe