Televizijski stolp v Kijevu. Foto: Reuters
Televizijski stolp v Kijevu. Foto: Reuters

Ruske enote so popoldne v Kijevu napadle televizijski stolp, je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko. V napadu je umrlo pet ljudi. Kot je dejal župan Kijeva Vitali Kličko, sta stolp zadeli dve raketi, v napadu pa je umrlo pet ljudi, ki so se sprehajali v bližini. Kličko je meščane pozval, naj zaradi nevarnosti napadov ostanejo doma. Stolp stoji v bližini spomenika Babin Jar, ki je posvečen poboju skoraj 34.000 kijevskih Judov leta 1941.

Videoposnetek, ki ga je objavila ukrajinska tiskovna agencija UNIAN, prikazuje temen oblak dima, ki se dviga s prizorišča. Pri tem je bilo moteno oddajanje televizijskih in radijskih programov, vendar pa stolp še vedno stoji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je pozneje sporočil, da jim je medtem uspelo vnnovič vzpostaviti oddajanje nekaterih programov.

Napad se je zgodil, potem ko je Rusija opozorila prebivalce Kijeva, da pripravlja napade na tarče v mestu. Moskva je sporočila, da načrtuje napade na tehnološka središča v glavnem ukrajinskem mestu, ljudi pa je pozvala, naj se jim ne približujejo.

Za sredo napovedana nova pogajanja

Za sredo so napovedana nova pogajanja med ukrajinsko in rusko stranjo. Kot je poročala dopisnica Vlasta Jeseničnik, pa morda to ni povsem mogoče zaradi današnjega napada v Harkovu. "Kot vemo, ukrajinska stran zaheva takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih enot iz države. Nekateri mediji poročajo, da naj bi Rusija na pogajanjih včeraj zahtevala, da ukrajinski parlament z zakonom potrdi neblokovski status Ukrajine in da Ukrajina prizna samoklicani republiki Doneck in Lugansk v mejah doneške in luganske regije, ki pa sta veliko večji od samooklicanih republik."

Napad v Harkovu terjal žrtve, uničena upravna stavba in osrednji trg

Ruske enote so dopoldne uničile upravno stavbo in osrednji trg v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov. Ukrajinska stran opozarja, da je uničevanje civilnih tarč vojni zločin. Moskva trdi, da z operacijo ščiti svoje državljane pred grožnjami Zahoda.

Ruska vojska je izvedla raketni napad na upravno stavbo v mestu Harkov v samem središču mesta. V okolici je veliko stanovanjskih stavb. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki velike eksplozije, zaradi katere so popokale šipe na bližnjih stavbah na Trgu svobode, ki velja za zgodovinsko središče mesta. Iz Kijeva so sporočili, da so ruske enote želele v napadu ubiti guvernerja Harkova in njegove sodelavce.

Regionalni guverner Oleg Sinegubov je zapisal: "Ruski okupator še naprej uporablja težko orožje proti civilnemu prebivalstvu."

Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo v napadu ubitih najmanj deset ljudi, 20 je ranjenih. Med njimi so tudi otroci, poroča CNN.

V Harkovu uničen tudi slovenski konzulat

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je nekaj po 19. uri na Twitterju zapisalo, da je bil v enem izmed vojaških napadov na Harkov uničen tudi slovenski konzulat. "Obsojamo to nezaslišano dejanje Ruske federacije in agresijo nad Ukrajino." Slovensko veleposlaništvo v Ukrajini je kasneje prek Twitterja sporočilo, da je častni konzul Anatolij Bondarenko na varnem in "da to grozljivo dejanje ne bo ostalo brez posledic." Bondarenko je bil v času napada v zaklonišču.

Da je bilo uničeno poslopje s slovenskim konzulatom, je na Twitterju že pred tem sporočil veleposlanik EU v Ukrajini Matti Maasikas. "Kot 'kolateralna diplomatska škoda' je bil uničen tudi slovenski konzulat v Harkovu," je tvitnil.

Na uničenje stavbe slovenskega konzulata se je odzval tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. "Enak pristop smo doživeli od jugoslovanske komunistične armade pred 30 leti. Ni delovalo, gospod Putin. Tudi danes v Ukrajini ne bo. Ne morete premagati združenega in pogumnega naroda," je na Twitterju v angleščini objavil Janša.

Napad na konzulat je najostreje obsodil tudi minister za zunanje zadeve Anže Logar. Na Twitterju je napovedal, da bodo "o tem kriminalnem dejanju" v sredo uradno obvestili partnerje v EU in Natu. Na Twitterju je Logar zapisal še, da je "sreča, da je bil častni konzul v zaklonišču" in pozval Rusko federacijo, "naj preneha z agresijo in teptanjem človekovih pravic in načel mednarodnega prava".

Slovenija ima konzulata še v Žitomiru in Odesi.

UNHCR: Ubitih najmanj 13 otrok

Po podatkih, ki jih je preveril urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, je bilo v spopadih v Ukrajini ubitih najmanj 13 otrok, so opozorili pri Unicefu. Dodali so, da se bo to število verjetno še povečalo. Številni otroci so bili ranjeni, še več pa jih doživlja hude travme zaradi nasilja, ki se odvija okoli njih.

Prav tako več sto tisoč otrok ne hodi v šolo. Vseh 7,5 milijona otrok v Ukrajini pa je izpostavljenih večjemu tveganju, so pojasnili. Ob tem so izpostavili, da begunska kriza eksponentno narašča, zaradi česar je tudi humanitarnih potreb vse več, kar polovica ljudi na begu pa je otrok.

Ruske sile silovito obstreljujejo Harkov

Središče Harkova razdejano

"Danes je naš sovražnik začel obstreljevati središče Harkova in stanovanjska območja," je po eksploziji še sporočil Sinegubov na Telegramu. Objavil je posnetek, ki prikazuje posledice obsežne eksplozije. Videoposnetek, objavljen na družbenih omrežjih, prikazuje raketo, ki je priletela v pročelje stavbe regionalne državne uprave in povzročila obsežno eksplozijo.

Na Trgu svobode v središču Harkova so bile zadete operna hiša, koncertna dvorana in upravna zgradba. V napadu na Harkov naj bi bil ubit indijski študent, so sporočile oblasti v New Delhiju in pozvale Moskvo in Kijev, naj zagotovita varen prehod za približno 12.000 indijskih državljanov, ki so po začetku ruske invazije obtičali v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruski raketni napad na Harkov označil za vojni zločin. Napad je obsodil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Rusko obstreljevanje civilnih ciljev v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov je kršitev mednarodnega vojnega prava, je opozoril po telefonskem pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.

Ukrajinska reševalna služba sporoča, da bila v letalskem napadu poškodovana tudi stanovanjska stavba v mestu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi, šest pa ranjenih. Reševalci so izpod ruševin rešili dva človeka.

Harkov, mesto ob ruski meji na severovzhodu Ukrajine, kjer živi približno 1,5 milijona ljudi, je tarča ruskih sil, odkar se je v četrtek začel napad na Ukrajino. V obstreljevanju mesta je v zadnjih 24 urah umrlo "nekaj ducatov" ljudi.

Kakšni so odzivi Moskve na potek vojne?

Kasetne bombe nad Harkov?

Reuters navaja dva strokovnjaka za streliva, ki sta po pregledu posnetkov, objavljenih na družbenih omrežjih, dejala, da so bile na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov izstreljene tudi kasetne bombe. Reuters sicer ni mogel pridobiti originalnih posnetkov, da bi potrdil njihov čas in datum. Posnetki so bili sicer objavljeni v ponedeljek.

Sam Dubberley iz Laboratorija za digitalne preiskave organizacije za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch in Hamish de Bretton-Gordon, nekdanji britanski častnik in strokovnjak za biološka in kemična orožja sta se strinjala, da so bile kasetne bombe najverjetneje uporabljene v Harkovu.

V ponedeljek je že ukrajinski veleposlanik v ZDA Rusijo obtožil, da Ukrajince napada s kasetnimi in vakuumskimi bombabi. Gre za orožje, katerega uporabo so obsodile številne mednarodne organizacije. Kremelj takšne trditve označuje za "lažne novice".

Tako Rusija kot Ukrajina nista pristopili h Konvenciji o kasetnih bombah iz leta 2008, ki jo je podpisalo 108 držav. Konvencija prepoveduje uporabo in ohranjanje zalog tega tipa streliva.

Posledice napada v Harkovu. Foto: Reuters
Posledice napada v Harkovu. Foto: Reuters

Ocene iz ZDA: Rusko vojaško premikanje proti Kijevu zastalo

Rusko vojaško napredovanje proti Kijevu je zastalo zaradi ukrajinskega odpora in logističnih težav, kot je pomanjkanje goriva in hrane, je ocenil neimenovani visoki predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva.

"Na splošno se nam zdi, da je rusko vojaško premikanje proti Kijevu na tej točki zastalo. Menimo, da ima to opraviti z njihovim vzdrževanjem in logistiko. Na splošno menimo, da se Rusi prerazporejajo, premišljajo ter se skušajo prilagoditi na izzive, s katerimi se spopadajo," je dejal neimenovani predstavnik ministrstva.

Težave so tudi z moralo ruskih vojakov, je ocenil. "Vsi niso povsem izurjeni in pripravljeni, niti se ne zavedajo, da jih pošiljajo v bojne operacije. Sami smo neodvisno ugotovili, da morala v nekaterih enotah peša," je dejal.

Ruske in proruske sile naj bi prevzele nadzor v regiji vzdolž Azovskega morja

Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine pa so uspešno združili moči ter prevzeli nadzor v ključni regiji vzdolž Azovskega morja, je danes, šesti dan ruske invazije na Ukrajino, sporočil vojaški poveljnik ruskih enot Igor Konašenkov. Ukrajinska stran teh navedb za zdaj ni potrdila.

Konašenkov je še pojasnil, da so pripadniki ljudske milice iz Donecka prodrli do administrativne meje ukrajinske regije Doneck in se tam povezali z ruskimi vojaki, ki so že pred tem prevzeli nadzor nad ukrajinskimi okrožji ob Azovskemu morju.

Dejal je še, da je ruska vojska danes z morja streljala z visoko preciznim orožjem dolgega dosega ter v Ukrajini zadela dve letališči in tri radarje.

Rusija napoveduje napad na infrastrukturo ukrajinske obveščevalne službe

Rusija bo izvedla napad na infrastrukturo ukrajinske obveščevalne službe (SBU) v Kijevu, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Prebivalce, ki živijo v bližini stavb obveščevalne službe, je pozvalo, naj zapustijo svoje domove.

Tehnološka infrastruktura SBU-ja in center enote za informacijsko-psihološke operacije (PSO) v Kijevu bodo tarča visoko natančnega orožja, da bi preprečili "informacijske napade" na Rusijo, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi, poročanje ruske agencije Interfax povzemata nemška in francoska tiskovna agencija DPA in AFP.

Kuleba pozval k okrepitvi sankcij

Kuleba je po napadu pozval k okrepitvi mednarodnih sankcij proti Rusiji. "Barbarski ruski napad na Trg svobode in stanovanjsko območje v Harkovu. Putin ne more zlomiti Ukrajine. Iz besa bo zagrešil še več vojnih zločinov in ubil nedolžne civiliste. Svet mora narediti več. Povečajte pritisk, popolnoma osamite Rusijo," je zapisal.

Del ruskega konvoja v bližini mesta Ivankiv v Ukrajini. Foto: Reuters
Del ruskega konvoja v bližini mesta Ivankiv v Ukrajini. Foto: Reuters

Dolg konvoj ruskih vozil

Sodeč po satelitskih posnetkih, se ruska vojska pripravlja na pravo ofenzivo na trimilijonsko ukrajinsko glavno mesto Kijev, saj je konvoj njenih vozil dolg kar 64 kilometrov. Konvoj sega od letališča Antonov, ki je 25 kilometrov oddaljeno od središča Kijeva, do kraja Pribirsk na severu, je na podlagi svojih satelitskih posnetkov sporočila ameriška družba Maxar.

Kot je videti na posnetkih, so nekatera vojaška vozila v konvoju precej oddaljena drugo od drugega, medtem ko so na nekaterih delih vozila zelo blizu ali vzporedno. Ob poti konvoja je opaziti goreče hiše.

Konvoj se trenutno komaj premika, čeprav po mnenju ZDA Rusija ni odstopila od namere, da obkoli in osvoji Kijev tudi z obleganjem.

Posnetki ameriške družbe kažejo tudi novo kopičenje ruskih sil – helikopterjev in kopenskih vozil – v Belorusiji okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino.

Mesto Herson v bližini Krima obkoljeno

Po poročanju BBC-ja naj bi ruske sile začele tudi napad na mesto Herson na jugu Ukrajine. Župan mesta, ki ima 300.000 ljudi, je sporočil, da je mesto obkoljeno z ruskimi vojaškimi enotami. Po poročanju očividcev je ruska vojska sprožila kopenski napad na mesto, ki leži v bližini polotoka Krim. "Ruska vojska postavlja nadzorne točke na vstopih v Herson. A Herson je bil in bo ostal ukrajinski," je sporočil župan Igor Koljhajev. V mestu še imajo vodo, elektriko in ogrevanje, a vprašanje je, koliko časa bo preskrba še nemotena.

O napredovanju ruskih sil poročajo tudi iz nekaterih drugih delov Ukrajine. Mesto Mariupol ob Azovskem morju na jugovzhodu Ukrajine je ob napredovanju ruskih sil ostalo brez elektrike, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Dodal je, da je mesto tarča nenehnega obstreljevanja, zaradi katerega je uničena infrastruktura, žrtve pa so tudi civilisti.

Posledice napada na oporišče Ohtirka. Foto: Reuters
Posledice napada na oporišče Ohtirka. Foto: Reuters

V napadu na oporišče umrlo več kot 70 vojakov

Vse jutro se v več ukrajinskih mestih oglašajo opozorilne sirene za zračni napad – oglasile so se v Kijevu, Ternopilju, Vinici, Rivneju pa tudi v mestih Čerkasi in Kropivnickij, poroča BBC. Vodja regijske uprave v mestu Ohtirka, ki leži med Harkovom in Kijevom, je sporočil, da je v ruskem topniškem napadu na vojaško oporišče umrlo najmanj 70 vojakov. Objavil je tudi fotografije razdejane štirinadstropne stavbe, v kateri reševalci iščejo morebitne preživele.

V obstreljevanju Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, je v zadnjih 24 urah umrlo "nekaj ducatov" ljudi.

Šojgu: Ščitimo svoje državljane pred grožnjami Zahoda

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je napovedal, da bo Rusija nadaljevala vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne doseže svojih ciljev. Glavni cilj Moskve je po njegovih besedah "zaščita države pred grožnjami, ki jih je ustvaril Zahod". Dodal je, da Rusija ni okupirala ukrajinskega ozemlja.

Kljub podatkom o vse več civilnih žrtvah vojne je zanikal, da bi ruske sile ciljale na civilno infrastrukturo ali domove. Nasprotno, ukrajinske sile uporabljajo civiliste kot ščit za zaščito pred ruskimi napadi, je dejal.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je opozoril, da Zahod ne sme postavljati nobenih vojaških objektov v državah nekdanje Sovjetske zveze. Dodal je, da je za Moskvo nesprejemljivo, da je na ozemljih nekaterih evropskih držav nameščeno ameriško jedrsko orožje. Dodal je, da obstaja nevarnost, da bi Ukrajina lahko dobila to orožje, zato je to resna grožnja, ki jo je treba zmanjšati.

Lavrov je govoril na srečanju o razorožitvi v Ženevi. Na istem srečanju je ukrajinski zunanji minister Kuleba Rusijo obtožil, da je zagrešila zločine proti človečnosti, saj obstreljuje tudi civilne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad na Harkov označil za "državni terorizem".

Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je zatrdil, da se Rusija ne bo zlomila pod pritiskom gospodarskih sankcij. "Sankcije nas ne bodo nikoli prepričale, da spremenimo svoj odnos do Ukrajine," je dejal. Dodal je, da neposredni pogovori med ruskim in ukrajinskim predsednikom niso v načrtu.

Prazen Kijev. Foto: Reuters
Prazen Kijev. Foto: Reuters

Lukašenko: Belorusija se ne bo pridružila ruskim enotam. Kijev trdi drugače.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da ta država nima nobenih načrtov, da se s svojo vojsko pridruži ruski vojaški operaciji v Ukrajini.

A ukrajinske oblasti trdijo, da so na ulicah mesta Černihiv videle beloruske vojake. Tudi ukrajinski parlament je tvitnil, da so na ukrajinsko ozemlje prišle beloruske enote. Portal Politico prenaša lokalna poročila, ki pravijo, da je na območje prispelo 33 enot beloruske vojske. Mobilne komunikacije naj bi bile prekinjene.

Lukašenko je še sporočil, da je prosil ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj namesti dodatne rakete sisteme S-400 zahodno od Minska, Reutersa navaja poročanje ruske agencije Ria, ta pa se sklicuje na agencijo Belta. Lukašenko naj bi dejal, da je to potrebno za zaščito Belorusije.

Sorodna novica Ko vojno zamegli propaganda družbenih omrežij: "Novinarstvo je blizu klinične smrti"

Zelenski za globalno prepoved za ruska letala in ladje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k svetovni prepovedi za ruska letala in ladje, ki uporabljajo tuja letališča ali pristanišča. Svetovna prepoved naj bi bila kazen za napad Moskve na Ukrajino. "Za to državo moramo v celoti prepovedati vstop v vsa pristanišča, vse kanale in vsa svetovna letališča," je na Facebooku objavil ukrajinski predsednik. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj "razmisli o popolnem zaprtju neba za ruske rakete, letala in helikopterje".

Ukrajinski predsednik je Rusijo tudi obtožil, da je v ponedeljek "bombardirala in streljala" na ukrajinsko ozemlje, da bi "pritiskala" na Kijev med prvimi pogovori obeh strani o konfliktu. Glede kampanje pritiska na ukrajinske voditelje je Zelenski ruski strani še sporočil, naj ne izgublja časa.

Zelenski je poleg tega bombardiranje mesta Harkov med pogajanji z Rusijo, ki se se v ponedeljek začela v Belorusiji, označil za vojni zločin. Dodal je, da je "potrebno zlo oboroženo z raketami, bombami in topništvom takoj ustaviti in gospodarsko uničiti". Podpisal je tudi uradno prošnjo za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo po hitrem postopku ter poudaril, da država, ki zagreši vojne zločine, ne bi smela imeti stalnega sedeža v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Sodišče bo preiskovalo domnevne vojne zločine

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je napovedalo začetek preiskave domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini od leta 2014. Preiskovalo bo dejanja tako ruskih oziroma proruskih kot ukrajinskih sil.

Sorodna novica Rusija v ZN-u ostala osamljena. Veleposlanik trdi, da v Ukrajini branijo ustanovno listino ZN-a.

Ostri napadi na Rusijo v Varnostnem svetu ZN-a

Ruske napade na civiliste je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, kjer se je Rusija znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti, obsodil tudi generalni sekretar Antonio Guterres. Ukrajinska veleposlanica v ZDA Oksana Markarova pa izrazila prepričanje, da so Rusi uporabili termobarično bombo, ki je prepovedana z Ženevsko konvencijo. Gre za najmočnejše nejedrsko vojno orožje.

Zbežalo že 660.000 beguncev

Agencija Združenih narodov za begunce je sporočila, da je v šestih dneh iz Ukrajine v sosednje države zbežalo že več kot 660.000 ljudi. Za vstop na Poljsko ljudje čakajo tudi 60 ur, vrsta za vstop v Romunijo je dolga 20 kilometrov.

Italija je zaradi pričakovanega velikega števila beguncev razglasila izredne razmere do konca leta.

Novi pogovori

O ruski agresiji in njenih posledicah bodo govorili zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, pa tudi finančni ministri skupine G7. Evropski parlament bo na izrednem plenarnem zasedanju glasoval o resoluciji v zvezi z Ukrajino. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo obiskal Poljsko in Estonijo, na pogovorih naj bi se mu pridružil tudi britanski premier Boris Johnson.