Papež Frančišek med križevim potom v rimskem Koloseju. Foto: Reuters
Papež Frančišek med križevim potom v rimskem Koloseju. Foto: Reuters

"Razumem tiste vlade, ki kupujejo orožje, razumem jih. Ne opravičujem jih, a jih razumem. Ker se moramo braniti," je povedal v pogovoru za italijansko televizijo, ki so ga objavili na uradni spletni strani Vatikana.

A kot je dodal, to ne bi bilo potrebno, če bi živeli po modelu miru. "A živimo po tem peklenskem modelu ubijanja drug drugega zaradi želje po moči, želje po varnosti, želje po mnogih stvareh," je dejal. "Pozabili smo jezik miru, pozabili smo ga. Govorimo o miru. Združeni narodi so naredili vse mogoče, a niso uspeli," je še dodal.

Sorodna novica Na veliki petek spomin na Jezusovo smrt na križu, v evangeličanskih cerkvah osrednje bogoslužje

V vojnah vedno trpijo najšibkejši, je še poudaril, glede beguncev pa je bil kritičen do tega, da niso vsi obravnavani enako. "Begunci so razdeljeni. Obstaja prvi razred, drugi razred, barva kože, ali nekdo prihaja iz razvite države ali iz nerazvite. Rasisti smo, rasisti smo. In to je slabo," je dejal.

Križev pot v Koloseju v znamenju vojne v Ukrajini

Papež Frančišek je v petek zvečer vodil križev pot, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja na križu na veliki petek. Križev pot je prvič od začetka pandemije covida-19 potekal v rimskem Koloseju, slovesnost pa je bila v znamenju vojne v Ukrajini.

Med družinami, ki so nosile križ na 14 postajah križevega pota, sta bili ženski, Rusinja in Ukrajinka, ki se sicer že dolgo poznata in sta v prijateljskih odnosih. Na koncu sta ženski, zaposleni v rimski bolnišnici, križ nosili skupaj.

Niso pa prebrali prvotno predvidene meditacije, ki sta jo napisali. Namesto tega je bilo rečeno: "Pred smrtjo je molk glasnejši od besed. Zato stojmo v tišini in molimo za mir v svetu."
V Vatikanu so si gesto zamislili kot izraz sprave med narodoma, vendar je uradni ukrajinski predstavniki niso sprejeli z navdušenjem.

Že v torek je vodja ukrajinske grške katoliške cerkve, škof Svjatoslav Ševčuk, dejal, da gre za "neprimerno, preuranjeno in dvomljivo zamisel, ki ne upošteva konteksta ruske agresije". Zaskrbljenost je izrazil tudi ukrajinski predstavnik pri Svetem sedežu.

Ukrajinski mediji so bojkotirali slovesnost, Vatikan pa je ob predvajanju poskrbel za komentar v ukrajinščini in ruščini.

Križev pot od leta 1964 poteka v Koloseju, le zadnji dve leti so ga zaradi pandemije ob zelo omejenem številu vernikov priredili na Trgu svetega Petra.

Veliki petek: Pogovora z Jankom Petrovcem in Stanislavom Zoretom
Križev pot, celoten posnetek iz rimskega Koloseja
Reportaža iz Jeruzalema