"Finska mora brez obotavljanja zaprositi za članstvo v Natu," sta sporočila predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin. To je pomembna sprememba politike na Finskem, ki jo je spodbudil napad Rusije na Ukrajino.

Po poročanju finskega časopisa Iltalehti naj bi se v nedeljo sestal poseben odbor, ki ga sestavljajo predsednik, predsednica vlade in še štirje ministri, da bi sprejeli končno odločitev.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporočil Finski, da bo vstop v zvezo "hiter in preprost". "Finska je ena najtesnejših partneric Nata, ima zrelo demokracijo, je članica Evropske unije in je zelo pomembna pri zagotavljanju varnosti v evroatlantski povezavi," je še dejal.

Sorodna novica Prebilič: "Evropa je svojo varnostno politiko vsa ta leta naslanjala na Nato"

Rusija napovedala ukrepanje

Odziv Rusije na finsko pridruževanje Natu je bil zelo oster in ga v Moskvi ocenjujejo kot "definitivno grožnjo Rusiji". Širitev vojaškega bloka na Vzhod pa da rahlja stabilnost tako v Evropi kot po svetu.

"Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine stabilnejše in varnejše," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, ki je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in v koliko se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam.

"Dobava orožja Natovih članic Ukrajini, usposabljanje njenih sil za rabo opreme z Zahoda, pošiljanje plačancev in vojaške vaje v bližini naših meja povečujejo verjetnost neposrednega konflikta med Natom in Rusijo," je dejal namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dimitrij Medvedjev. Nekdanji predsednik Rusije je ob tem dodal, da vedno obstaja tudi nevarnost, da tak konflikt preraste v jedrsko vojno.

Z ruskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bo Rusija prisiljena sprejeti vojaško-tehnične in druge ukrepe, da bi odvrnila nove grožnje njeni nacionalni varnosti.

Javne ankete napovedujejo visoko podporo članstvu

Po desetletjih vojaške nevtralnosti in nizke podpore članstvu v Natu med prebivalstvom je ruska invazija v Ukrajini tako na Finskem kot na Švedskem povzročila javnomnenjski preobrat.

Anketa finske javne radiotelevizijske družbe Yle je pokazala, da vstop v Nato podpira 76 odstotkov Fincev. Podpora vstopu v zavezništvo se je povečala tudi na Švedskem – vstop v Nato podpira približno polovica Švedov.

Do nedelje bo tudi na Švedskem jasno, ali bo vladajoča socialdemokratska stranka zavzela za vstop države v zvezo Nato.

Podporo članstvu Finske in Švedske je že izrazilo več držav, pa tudi sama zveza Nato, močno nasprotovanje tovrstni širitvi Nata pa je izrazila Rusija, ki naj bi v odgovor okrepila svojo obrambo na območju.