V več ruskih mestih so v sredo potekali protesti proti vpoklicu v vojsko. Foto: EPA
V več ruskih mestih so v sredo potekali protesti proti vpoklicu v vojsko. Foto: EPA

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal mobilizacijo 300.000 vojaških obveznikov za vojno v Ukrajini, so številni ruski državljani začeli iskati načine, da bi se temu izognili.

Po poročanju medijev so zaznali veliko povpraševanje po letalskih vozovnicah, a so pri tem prebivalci precej omejeni. Zaradi sankcij namreč ni poletov v države EU-ja, lahko pa letijo v Turčijo ali Srbijo, pa tudi v Gruzijo, Armenijo in srednjeazijske države. Cene letalskih vozovnic so po napovedi mobilizacije poskočile v nebo.

Baltski državi Estonija in Latvija sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila.

Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je dejal, da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče.

Kolona vozil na rusko-gruzijski meji. Foto: Reuters
Kolona vozil na rusko-gruzijski meji. Foto: Reuters

Tudi Latvija po navedbah zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa ne bo izdajala humanitarnih vizumov osebam, ki se želijo izogniti mobilizaciji, poroča bruseljski bilten EUobserver.

Ali se bodo za ta korak odločile tudi druge države v bližini Rusije, na primer Finska, Litva in Poljska, še ni jasno.

Litovsko zunanje ministrstvo je sporočilo le, da bodo prošnje obravnavali kot običajno, pri čemer bodo upoštevali osebne okoliščine posameznika. Dodali so, da Litva nima namena niti zmogljivosti, da bi humanitarne vizume izdala vsem ruskim državljanom, ki bi zanje zaprosili.

Baltske države so ta teden skupaj s Poljsko že omejile vstop v državo za ruske državljane. Ti s schengenskim turističnim ali poslovnim vizumom tako ne morejo več vstopiti na njihovo ozemlje.

Dolge kolone pred mejo

Vzdolž meje z Rusijo so že nastale dolge kolone tistih, ki skušajo zapustiti državo in se ogniti mobilizaciji. Najdaljše kolone, dolge po več kilometrov, so na meji z Gruzijo. Eden od moških, ki so čakali na prehod meje, je za BBC povedal, da je takoj po Putinovi napovedi samo pograbil svoj potni list in se podal na pot, brez prtljage.

Nekateri očividci ocenjujejo, da so kolone avtomobilov na mejnem prehodu Zgornji Lars dolge okoli pet kilometrov, spet druga skupina pa je povedala, da so potrebovali sedem ur za prečkanje meje.

Gruzija je ena redkih ruskih sosed, za katere Rusi ne potrebujejo vizuma.

Sosede Rusije niso naklonjene temu, da bi pomagale ruskim državljanom, ki ne želijo sodelovati v vojni v Ukrajini. Foto: EPA
Sosede Rusije niso naklonjene temu, da bi pomagale ruskim državljanom, ki ne želijo sodelovati v vojni v Ukrajini. Foto: EPA

Tudi Finska naj bi zaostrovala pogoje za vstop

Iz Finske, ki ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo kopensko mejo in kamor so že v preteklih mesecih prihajali številni ruski državljani, ki so nato želeli potovati naprej po Uniji, so v sredo poročali o povečanem prometu na meji.

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je sredo v New Yorku dejal, da vrat ruskim državljanom ne bodo popolnoma zaprli, vendar je bilo iz diplomatskih virov v Helsinkih slišati, da naj bi tudi Finska vizumsko politiko v prihodnjih dneh zaostrila.

Finski obrambni minister Antti Kaikkonen pa je dejal, da je Putinova napoved mobilizacije še dodaten razlog za ostrejšo politiko EU-ja glede vizumov za ruske državljane.

Finska je zaradi množičnega prihoda ruskih državljanov, ki so v državo vstopili s turističnimi vizumi, že poleti zahtevala sprejetje ukrepov na ravni EU-ja. Države članice EU-ja so nato 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU-jem in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.

Nemške oblasti so medtem napovedale, da so pripravljene sprejeti ruske dezerterje, ki jim grozi resna represija. "Dezerterji, ki jim grozi resna represija, lahko v Nemčiji praviloma dobijo mednarodno zaščito," je dejala notranja ministrica Nancy Faeser. Minister za pravosodje Marco Buschmann pa je ločeno na Twitterju zapisal, da očitno veliko Rusov zapušča svojo domovino in da so vsi, ki sovražijo Putinovo pot in ljubijo liberalno demokracijo, dobrodošli v Nemčiji.

Kremelj ne pojasnjuje, ali bo zaprl meje

Tiskovni predstavnik Kremlja v sredo ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja o morebitnem zaprtju ruskih meja, s katerim bi preprečili odhod za vojsko sposobnih moških iz države. Dejal je, da bo vlada kmalu sporočila, katere kategorije državljanov bodo izvzete iz mobilizacije.

Obrambni minister Sergej Šojgu je sicer predtem povedal, da bodo mobilizirali osebe, ki imajo vojaške izkušnje. Iz mobilizacije naj bi bili izvzeti študenti in naborniki.

V več ruskih mestih so v sredo potekali protesti proti vpoklicu v vojsko, na katerih so po navedbah ruske skupine za človekove pravice OVD-Info pridržali približno 1300 ljudi, največ v Sankt Peterburgu in Moskvi.

Predsednik dume: Poslanci niso izjeme

Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je tudi poslance ruske dume pozval k sodelovanju v vojni v Ukrajini. Ob tem je dejal, da "poslanci niso deležni izjem ali posebne zaščite". "Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za delno mobilizacijo, naj pomagajo pri sodelovanju v posebni vojaški operaciji. Za poslance ni nobene posebne zaščite," je na svojem kanalu na omrežju Telegram sporočil predsednik dume.

Volodin se je s svojimi komentarji odzval na mnenje, ki v poslanskih krogih ni redko, in sicer da se Putinov poziv k obrambi države na poslance ne nanaša.

Hkrati je Volodin pohvalil tiste poslance, ki so že odšli na bojišče v okupirano regijo Doneški bazen na vzhodu Ukrajine. Po njegovih besedah bodo vpoklicani le rezervisti z bojnimi izkušnjami in opravljenim posebnim vojaškim usposabljanjem.

Predsednik ruskega parlamenta je sicer priznal, da se po uličnih protestih in poročilih o množičnem odhodu mladih Rusov iz države očitno "pojavljajo vprašanja, ki skrbijo ruske državljane", vendar poudaril potrebo po obrambi "tisoč kilometrov dolge frontne črte".

Na ukaz o mobilizaciji se je odzvalo 10.000 Rusov

Do zdaj se je sicer na ukaz o mobilizaciji odzvalo okoli 10.000 Rusov, je sporočil tiskovni predstavnik oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah Vladimir Cimljanski, ki navaja, da gre za prostovoljce.

Predstavnik vojske je ob prvem dnevu mobilizacijske kampanje poudaril, da je pomembno, da imajo tisti, ki se javljajo za vpoklic, bojne izkušnje. Ob tem je še dejal, kdo vse bo oproščen služenja vojaškega roka med delno vojaško mobilizacijo.

Kot je pojasnil, se po ruski zakonodaji vpoklicu lahko izognejo zaposleni v obrambni industriji, ljudje, ki so bili spoznani za začasno nesposobne za izvajanje vojaških dejavnosti, ljudje, ki skrbijo za družinskega člana, ki potrebuje redno oskrbo ali so invalidi prve skupine. Isto velja za ljudi, ki imajo štiri ali več otrok, mlajših od 16 let, in ljudi, katerih matere imajo štiri ali več otrok, mlajših od osem let, in jih vzgajajo brez moža.

Število vpoklicanih oseb predvidoma ne bo preseglo enega odstotka celotne vojaške rezerve, je še sporočil Cimljanski.

V številnih ruskih mestih sicer po Putinovem ukazu o mobilizaciji potekajo protivojni protesti, na katerih je bilo v sredo pridržanih več kot 1300 protestnikov. Po zakonu je pridržanim osebam dovoljeno izročiti obvestila o službeni dolžnosti, je ob tem opozoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po navedbah aktivistov je nekaterim od njih na policijskih postajah že bilo ukazano, da se morajo zglasiti za mobilizacijo.

V Rusiji se pojavljajo tudi ugibanja, da bi lahko bilo število mobiliziranih rezervistov bistveno višje od prvotno napovedane številke 300.000. V Kremlju so ta ugibanja označili za lažna.

Številni Rusi bežijo pred mobilizacijo