Zdaj že pokojni Richard Rogers se je v avtobiografiji A Place For All People (2017) spominjal deževnega dne leta 1977, ko je z ulice v Parizu občudoval novozgrajeni center Pompidou, ki sta ga oblikovala s prijateljem Renzom Pianom in ki je bil v času nastanka radikalna, kontroverzna noviteta. Ker je lilo, mu je mimoidoča peška ponudila prostor pod svojim dežnikom. Vprašala ga je, ali ve, kdo je načrtoval zgradbo, v katero je strmel. Ko je ponosno oznanil
Zdaj že pokojni Richard Rogers se je v avtobiografiji A Place For All People (2017) spominjal deževnega dne leta 1977, ko je z ulice v Parizu občudoval novozgrajeni center Pompidou, ki sta ga oblikovala s prijateljem Renzom Pianom in ki je bil v času nastanka radikalna, kontroverzna noviteta. Ker je lilo, mu je mimoidoča peška ponudila prostor pod svojim dežnikom. Vprašala ga je, ali ve, kdo je načrtoval zgradbo, v katero je strmel. Ko je ponosno oznanil "to sem bil jaz, gospa", ga je ženska z dežnikom lopnila po glavi in odkorakala. Foto: EPA
Zgradba je s svojo radikalno zasnovo potisnila skoraj vse strukturne in mehanske elemente v zunanjost, s tem pa v notranjosti omogočila ogromne razstavne prostore. Zaradi odločitve arhitektov, da speljeta cevi in stopnišče po zunanjščini, ima zgradba zelo visoke stroške vzdrževanja, saj je ta struktura ves čas izpostavljena zunanjim vplivom. Foto: Reuters
Zgradba je s svojo radikalno zasnovo potisnila skoraj vse strukturne in mehanske elemente v zunanjost, s tem pa v notranjosti omogočila ogromne razstavne prostore. Zaradi odločitve arhitektov, da speljeta cevi in stopnišče po zunanjščini, ima zgradba zelo visoke stroške vzdrževanja, saj je ta struktura ves čas izpostavljena zunanjim vplivom. Foto: Reuters

Center Pompidou hrani dela vrhunskih modernih umetnikov, vse od od Pabla Picassa do Vasilija Kandinskega. Lani ga je denimo obiskovalo več kot tri milijone obiskovalcev. Toda njegova prelomna struktura "navznoter ven", koncept arhitektov Richarda Rogersa in Renza Piana, ki prikazuje cevi na zunanji strani, že kaže hude sledi obrabe.

Svoj čas revolucionarna arhitektura
Italijanski arhitekt Renzo Piano in njegov britanski kolega Richard Rogers sta leta 1971 kot mlada in neznana arhitekta zasnovala tedaj nekaj tako izjemnega ob predpostavki, da nimata nobene možnosti za zmago na mednarodnem natečaju. Čeprav je prispelo skoraj 700 predlogov, je bil izbran njun. Francoski časopis Le Monde pa je tedaj njuno arhitekturo označil za "arhitekturnega King Konga".

Dizajn s prosojnim jeklenim eksoskeletom, cevastimi tekočimi stopnicami in razgaljenim drobovjem sta opisala kot "prostor za vse ljudi". Ko je bil projekt prvič predstavljen javno, se je nanju zlilo morje gneva in ogorčenja nad "onečaščenjem pariškega horizonta". Ob odprtju leta 1977 so bili kritiki še vedno deljenih mnenj, javnost pa je bila navdušena: v prvem letu je muzej obiskalo sedem milijonov ljudi, kar je bilo takrat več kot obiskovalcev Louvra in Eifflovega stolpa skupaj.

Za preživetje gre
Danes se center spopada z močno konkurenco novejših pariških galerij, ki sta jih ustvarila mega premožna fundacija Louis Vuitton in milijarder Francois-Henri Pinault.

Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak je na tiskovni konferenci povedala, da bo prenova centru Pompidou "omogočila preživetje". Izpostavila je tudi, da je muzej, odkar so ga leta 1977 odprli, obiskalo 300 milijonov obiskovalcev.

Obiskovalci se med nadstropji muzeja premikajo po zunanji strani stavbe. Foto: EPA
Obiskovalci se med nadstropji muzeja premikajo po zunanji strani stavbe. Foto: EPA

Prva prenova v skoraj 50 letih
Prva večja prenova stavbe centre v njegovi zgodovini bo stala 262 milijonov evrov. Med prenovo bodo posodobili požarno varnost, dostop za invalide in opravili splošna popravila. V notranjosti bodo predelali galerijske prostore, uredili nove prostore za mlajše obiskovalce in razširili izjemno priljubljeno javno knjižnico.

V preteklosti so bili zaradi obnov kar tri leta zaprti ravno okrog 20. obletnice, leta 1997 – a takrat so bila dela posvečena predvsem širitvi razstavnih prostorov, ne pa tudi zunanjosti. Takrat se je v javnosti pojavilo več pikrih pripomb na račun moderne arhitekture, ki naj bi jo bilo treba redno "popravljati", medtem kot se številne pariške cerkve, palače in muzeji že stoletja upirajo zobu časa.

Prvotno je bilo načrtovano, da bo prenova potekala od leta 2023 do leta 2027, da bi lahko stavbo znova odprli ob njeni 50-letnici, a je po zadnjih načrtih zdaj ne bodo odprli pred letom 2030.

Klijejo novi sateliti
Pompidou si je pred kratkim prizadeval okrepiti svojo blagajno z mednarodnimi posli. Marca je tako podpisal sporazum s Savdsko Arabijo o pomoči pri izgradnji muzeja sodobne umetnosti na območju starodavnega arabskega mesta Al Ula. Prav tako sodeluje s korejsko poslovno skupino Hanwha pri seriji razstav v Seulu.