Po isti poti se ne vračaj režiserja Jožeta Babiča je zgodba o življenju nekvalificiranih delavcev iz južnih jugoslovanskih republik na severu, v najbolj razviti Sloveniji, ter o skoraj kolonialističnem odnosu Slovencev do njih. Foto: Arhiv Slovenski filmski center
Po isti poti se ne vračaj režiserja Jožeta Babiča je zgodba o življenju nekvalificiranih delavcev iz južnih jugoslovanskih republik na severu, v najbolj razviti Sloveniji, ter o skoraj kolonialističnem odnosu Slovencev do njih. Foto: Arhiv Slovenski filmski center
Sorodna novica Črnovalovci so skozi svoje ustvarjanje pokazali "liberalno eksplozijo in jugoslovansko kozmopolitsko izkušnjo"

V Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku do 21. septembra prikazujejo retrospektivo Od črnega vala do belega žarka jugoslovanski film šestdesetih let. Po kuratorskem izboru bodo predvajali 15 filmov, med njimi tudi dva slovenska: Ples v dežju režiserja Boštjana Hladnika in Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča.

Ples v dežju so predvajali v soboto in ga bodo ponovili naslednji ponedeljek, Babičev film pa bodo prikazali 14. in 20. septembra, so sporočili s Slovenskega filmskega centra. Oba slovenska filma prikazujejo v digitalno restavriranih različicah, za kateri je poskrbela Slovenska kinoteka.

Kot so zapisali na SFC-ju, sta neodvisna kuratorka Mina Radović in kurator iz filmskega oddelka MoME Dave Kehr izbrala režiserje, ki so najbolj zaznamovali jugoslovanski črni val. "Režiserji, kot so bili Dušan Makavejev, Aleksandar Petrović in Živojin Pavlović, so načenjali tabuteme spolnosti, vojne in družbene odtujenosti, to pa so počeli s svojstvenim črnim humorjem in briljantno formalno inovativnostjo," sta zapisala ob retrospektivi. "Čeprav so socialistične oblasti številne njihove filme prepovedale ali cenzurirale, so pritegnili dovolj pozornosti, da so si lahko izborili stopnjo svobode, sicer nezamisljivo v državah vzhodnega bloka."

"Na žalost so mnoge od teh filmov po sesutju osrednje oblasti v državljanskih vojnah devetdesetih let umaknili iz distribucije. Naš program je poskus vračanja tega izgubljenega opusa."

Režiserja Boštjana Hladnika so v MoMI v spremnem besedilu k retrospektivi označili kot "enfant terribla generacije šestdesetih", o Plesu v dežju pa, da je "vnesel močno dozo modernizma v klasični filmski stil in skupaj z Aleksandrom Petrovićem napovedal spektakularni prihod Novega jugoslovanskega filma."

S Plesom v dežju se je Boštjan Hladnik v slovenskem kulturnem prostoru v trenutku uveljavil kot
S Plesom v dežju se je Boštjan Hladnik v slovenskem kulturnem prostoru v trenutku uveljavil kot "enfant terrible" slovenskega filma, saj ga je s svojim prvencem popeljal na radikalno nova pota. S Plesom v dežju je slovenski film pripeljal v korak s strujo evropskega modernizma. Foto: SFC/Stane Potrč

Neverjetno sodobno sporočilnost filma Po isti poti se ne vračaj so prepoznali tudi v MoMI, saj so zapisali: "... to je prepričljiva predstavitev določenega časa in prostora, ki pomembno osvetljuje pomen dela v okolju, v katerem vedno bolj prevladujejo sebični interesi."

Z dvema filmoma, Tri in Zbiralci perja, je zastopan Aleksander Petrović, iz opusa Vladimirja Makavejeva sta izbrala film Ljubezenski slučaj poštne uslužbenke, iz opusa Živojina Pavlovića pa film Ko bom mrtev in bel.

Retrospektiva vključuje tudi omnibus Mesto režiserjev Pavlovića, Marka Babca in Vojislava Kokana Rakonjca – edini film iz tega obdobja, ki ga je sodišče v Jugoslaviji uradno prepovedalo. Uvrstila sta med drugim še filme režiserjev Đorđeta Kadijevića, Miodraga Popovića in Vatroslava Mimice.

Špela Rozin v filmu Nenavadno dekle (1962) režiserja Jovana Živanovića, ki ga v MoMI opišejo kot
Špela Rozin v filmu Nenavadno dekle (1962) režiserja Jovana Živanovića, ki ga v MoMI opišejo kot "ključnega kronista modernega življenja, pronicljivega avtorja, ki tradicijo motri skozi prizmo sodobnosti". Posebej izpostavijo tudi "lepo in magnetično Špelo Rozin, kulturno ikono in mednarodno divo italijanskih filmov 'mečev in opank'". Foto: Jugoslovanska Kinoteka
Sorodna novica V programu Venice Classics tudi restavriran film Bahrudina Čengića: "Film je izjemen dragulj"

Edini še živeči predstavljeni režiser je Đorđe Kadijevič s filmom Praznik (1967), ki letos praznuje 90 let.

Slovenski prispevek v retrospektivi predstavljata tudi igralca Špela Rozin, ki je odigrala glavno vlogo v filmu Nenavadno dekle režiserja Jovana Živanovića, in Stevo Žigon z vlogo nemškega oficirja v filmu Memento režiserja Dimitrieja Osmanlija.

Pri pripravi retrospektive so sodelovali Jugoslovanska kinoteka in Delta Video iz Beograda, Hrvaški državni arhiv – Hrvaška kinoteka, SFC, Kinoteka Bosne in Hercegovine ter Kinoteka Severne Makedonije.