Hrvat, ki se je na turnir uvrstil s posebnim povabilom organizatorja, je predtem trikrat neuspešno naskakoval naslov. Po neuspelih poskusih v letih 1992, 1994 in 1998 mu je končno uspelo. Zmago je posvetil umrlemu košarkarju Draženu Petroviću. Dvoboj je bil odigran v ponedeljek, ker je bil polfinalni obračun med Timom Henmanom in Ivaniševićem odigran šele v nedeljo. Na osrednjem igrišču je bilo vzdušje nogometno.

Dvoboj je bolje začel Ivanišević, ki je po dobljeni uvodni igri takoj odvzel servis Rafterju, z natančnimi in močnimi začetnimi udarci pa prednosti ni izpustil, tako da je dobil prvi niz s 6:3. Identična zgodba se je ponovila v drugem nizu, le s to razliko, da sta tekmeca zamenjala vlogi, Rafter pa je prednost unovčil in izenačil v nizih na 1:1. V tretjem nizu sta tekmeca ohranila svoje servise do šeste igre, ko je dalmatinski igralec Avstralcu odvzel servis.

V četrtem nizu je Goran izgubil živce in odločal je zadnji niz. Do izida 7:7 sta oba igralca zadrževala servis, nato pa je Ivaniševiću le uspel odvzem servisa. Po dobrih treh urah je Ivanišević izkoristil peto zaključno žogo. Splitčan je padel na tla in v solzah objel trenerja, očeta in Nikija Pilića, ki so ves čas trpeli z njim v častni loži. V zgodovini Wimbledona je Ivanišević postal drugi nepostavljen igralec, ki je zmagal. Predtem je podoben podvig dosegel le sloviti Nemec Boris Becker, ki je zmagal leta 1985.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1762 je Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika, postala ruska carica in ostala na prestolu vse do smrti.

Rodila se je kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika (nemško Sophie Auguste Friederike) von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. (1727-1786) si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III., 1728-1762).

Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je rusko pravoslavno vero, se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko in se 1. septembra 1745 poročila s Petrom.

Zakon ni bil srečen. Kmalu je postala priljubljena pri številnih političnih skupinah, ki so nasprotovale njenemu možu. Katarina, ki je bila dobro izobražena, je sledila takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi. Leta 1762 je po smrti svoje tete Peter nasledil ruski prestol. Začel se je obnašati čudaško in voditi nepremišljeno zunanjo in notranjo politiko: prekinil je zvezo s Prusijo, odpravil številne davke in po pravicah izenačil pravoslavje in protestantstvo, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v gardi.

Julija 1762, samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v zaroti, ki jo je vodil Katarinin ljubimec Gregorij Orlov in s katero so za vladarko proglasili Katarino, ki pa ji niso mogli dokazati vpletenosti. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762 po ruskem koledarju. Umrla je 17. novembra 1796.

Leta 455 je Avitus postal zahodnorimski cesar.

Leta 1357 je Karel IV. položil temeljni kamen za Karlov most v Pragi.

Leta 1409 so Benetke kupile od neapeljskega kralja Ladislava Dalmacijo za 100.000 dukatov.

Leta 1749 je bilo ustanovljeno mesto Halifax v Novi Škotski.

Leta 1789 je francoska narodna skupščina ustanovila narodnoustavodajno skupščino, da bi pripravila francosko ustavo.

Leta 1790 je v bitki pri Svenskundu švedska mornarica zajela tretjino ruske flote.

Leta 1793 so prepovedali uvoz sužnjev v Kanado.

Leta 1816 je Argentina uradno razglasila neodvisnost od Španije. Španski priseljenci, ki so prihajali iz Peruja, Čila in Paragvaja, so si začeli prilaščati severno Argentino na začetku 16. stoletja. Buenos Aires so ustanovili leta 1536, ga opustili in znova naselili. Leta 1776 so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Čez štirideset let pa so razglasili neodvisnost.

Leta 1819 se je rodil ameriški izumitelj Elias Howe.

Leta 1850 je umrl 12. ameriški predsednik Zachary Taylor. Millard Fillmore je postal 13. ameriški predsednik.

Leta 1858 se je rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Od leta 1895 je bil pokrajinski vodja liberalne stranke. Doktor Hernik Tuma je bil tudi začetnik slovenskega alpinizma.

Leta 1900 je britanska kraljica Viktorija potrdila zakon, s katerim je združila avstralske kolonije pod federalno oblast.

Leta 1918 je v trčenju vlakov pri Nashvillu umrl 101 človek.

Leta 1932 je umrl ameriški poslovnež in ustanovitelj imperija Gillette King Camp Gillette.

Leta 1944 so britanske in kanadske čete zasedle francosko mesto Caen.

Leta 1962 so ZDA na otočju Johnson opravile poskus z vodikovo bombo.

Leta 1982 je v strmoglavljenju boeinga 727 v ZDA življenje izgubilo vseh 146 potnikov in članov posadke ter še osem meščanov.

Leta 1991 je bila po treh desetletjih Južnoafriška republika ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje.

Leta 1922 je Johnny Weissmüller v kalifornijskem mestu Alameda kot prvi 100 m prosto preplaval hitreje od ene minute. S časom 58,6 je postavil izjemen svetovni rekord.

Leta 2000 je Pete Sampras je na teniškem turnirju za grand slam v Wimbledonu postavil nov mejnik. V finalu je premagal Avstralca Patricka Rafterja s 6:7, 7:6, 6:4 in 6:2 in osvojil rekordni 13. grand slam, obenem pa je sedmič dvignil wimbledonski pokal. Sampras po dvoboju ni mogel zadržati solz, odhitel je v častno ložo, kjer sta bila njegova starša, oče Sam in mama Gloria. Njegov nasprotnik v finalu, Avstralec Patrick Rafter, je bil v tistem trenutku najboljše, kar so Samprasu lahko ponudili tekmeci. Odločilna je bila podaljšana igra drugega niza, ki jo je Američan dobil s 7:5, potem pa se je razigral in Rafter je bil povsem brez možnosti.

Leta 2006 je umrl Šamil Basajev, čečenski terorist. Rodil se je leta 1965.

Leta 2006 so italijanski nogometaši v finalu svetovnega prvenstva v Nemčiji po enajstmetrovkah ugnali Francoze in četrtič dvignili zmagovalni pokal.