V svoje vrste Berlinski filharmoniki sprejmejo le izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte so razprodane po vsem svetu, lastno vizionarsko naravnanost pa izkazujejo tudi z vzpostavljanjem novih koncertnih formatov, kot je Digitalna koncertna dvorana, skozi katero omogočajo spremljanje svojih nastopov mednarodni javnosti.

Foto: Cankarjev dom
Foto: Cankarjev dom

Neprecenljivo dediščino karizmatičnih dirigentov, od Karajana in Furtwänglerja do Abbada in Rattla, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra, je leta 2019 nasledil Kirill Petrenko, dvakratni »dirigent leta« po izboru italijanskih kritikov (Premio Abbiati, 2014 in 2021).

Foto: Cankarjev dom
Foto: Cankarjev dom

Bil je generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu. Na koncertu ob odprtju svoje prve sezone na čelu Berlinskih filharmonikov je vodil poustvaritev Beethovnove Devete simfonije in simbolno napovedal usmerjenost v jedro klasično-romantičnega repertoarja.

Koncert Berlinskih filharmonikov 18. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma

Nakup vstopnic:
- po spletu;
- v Informacijskem središču Cankarjevega doma v podhodu Maxija (ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 17., ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami);
- pri pooblaščenih prodajalcih (prodajna mreža mojekarte.si po Sloveniji, Petrolovi servisi po Sloveniji).

Med prefinjenimi in zvočno prepričljivimi Berlinskimi filharmoniki sta tudi dva slovenska glasbenika. Že desetletje v orkestru igra hornist Andrej Žust, minulo poletje pa se je po uspešni avdiciji Berlinskim filharmonikom pridružil tudi mladi klarinetist Andraž Golob.

Foto: Cankarjev dom
Foto: Cankarjev dom

Ljubljanski koncert bo resnična osebna izkaznica svojskega maestra Petrenka, ki širi simfonični železni repertoar in opozarja na redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat je sopostavil radostno pastoralo Brahmsa, sodobnost Zimmermannove zvočne študije in avantgardno tradicionalnost Lutosławskega.

Začetki orkestra segajo v leto 1882, ko je dirigent Benjamin Bilse pred gostovanjem v Varšavo glasbenikom ponudil nove pogodbe z manj ugodnimi določili, ter se je štiriinpetdeset članov odločilo za odcepitev kot Nekdanja Bilsova kapela. Kmalu so se preimenovali v Berlinski filharmonični orkester z domovanjem v prenovljenem kotalkališču. Za abonmajske koncerte so angažirali najboljše dirigente tistega časa in se z desetletji izoblikovali v enega najpomembnejših svetovnih orkestrov.