Zobni karies sicer lahko nastane zaradi različnih vzrokov, pa vendar je za njegov nastanek odločilno škodljivo delovanje ustnih bakterij. Zato se lahko le z redno in pravilno ustno higieno izognemo nastanku tega obolenja.

Zobni karies se lahko pojavlja tako pri otrocih kot tudi pri odraslih, značilno pa je povezan z nižjim socialnim statusom. Za razvoj kariesa je ključno delovanje ustnih mikrobov, ki izločajo kisline, le-te pa povzročijo demineralizacijo in raztapljanje trde zobne substance.

Kariozne spremembe se kažejo v različnih oblikah in so odvisne od stopnje obolenja. Karies se tako lahko kaže od začetne demineralizacije površine zoba do popolnega razpada zoba.

Za prepoznavo kariesa uporabljamo predvsem tri diagnostične metode:

• vizualno inspekcijo zobne površine,
• pregled s sondo in
• RTG posnetke.

Začetni oz. površinski karies se kaže kot belkast madež na površini zoba. Ta stopnja demineralizacije je reverzibilna in se ob ustrezni ustni higieni lahko zazdravi sama. Napredovanje demineralizacije zoba povzroči rumenkasto obarvanje kariozne lezije, obarvanost pa s časom lahko postane tudi temno rjava ali celo črnikasta.
Močno kariozen zob ponavadi izgubi tudi svojo prvotno obliko. Napredovanje kariesa pa povzroča tudi bolj pogoste in izrazite zobobole.

Karies lahko nastane na kateremkoli zobu, vendar nastane pogosteje na tistih, ki jih težje očistimo. To so zobje v stranskem sektorju, ki so tudi anatomsko drugače oblikovani kot sprednji zobje in imajo več neravnih griznih ploskev. Nanje se lahko nalagajo ostanki hrane in mikroorganizmi, kar povzroči topljenje zobovine in nastanek kariesa.

Zobni karies zelo pogosto nastane tudi v medzobnih prostorih. Ker teh predelov ni mogoče dobro očistiti z zobno krtačko, je nujna uporaba zobne nitke. Namreč, skoraj polovico zobnih površin predstavljajo medzobne ploskve, zato je vsakodnevna pravilna uporaba zobne nitke nujna za dosego optimalne ustne higiene.

V primeru večjih medzobnih prostorov se priporoča uporaba medzobnih krtačk.

Poleg ustreznih ustnih pripomočkov pa je nadvse pomembna tudi sama tehnika umivanja zob. Pri ščetkanju zob pa je najbolje uporabljati mehko krtačko.

Na nastanek kariesa ima velik vpliv tudi hrana, ki jo zaužijemo. Hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, močno spodbudi nastanek kariesa. Ne vpliva pa samo vrsta hrane, temveč na nastanek in razvoj kariesa pomembno vpliva tudi konzistenca hrane.

Hrana, ki jo je potrebno gristi in ki je obenem še grobozrnata, fiziološko sama čisti zobe. Lepljiva hrana pa je za nastanek kariesa škodljiva, saj ostaja na površini zob. Kot hrana ustnim bakterijam, spodbuja izločanje kislin in nastanek ter napredovanje kariesa.

Priporočljivo je, da med glavnimi obroki ne uživamo vmesnih prigrizkov in da se držimo pravil zdrave ter uravnotežene prehrane.

Zobni karies je vsekakor bolezen sodobnega človeka, ki ima drugačne prehranjevalne navade in uživa drugače sestavljeno hrano, kot so jo ljudje jedli v preteklosti.
Le pravilna in redna ustna higiena, z uporabo zobne ščetke in nitke, ter redni pregledi pri zobozdravniku so zagotovilo za preprečitev nastanka kariesa. Zobozdravnik bo tako ob pregledu prepoznal že zgodnje oblike kariesa in jih ustrezno zdravil, hkrati pa bo lahko zobe pred kariesom tudi zaščitil s fluorovim premazom.

V naši zobozdravsteni ambulanti vam bo zobozdravnica Urška Kralj Milošević, dr. dent. med. opravila brezplačni prvi pregled in vam bo prijazno svetovala glede vsega potrebnega zdravljenja.