A žal so zaloge pitne vode po svetu vedno manjše in kaj kmalu lahko tudi pri nas pride do pomanjkanja, če ne bomo previdni. Pred nekaj leti je v Sloveniji velik problem predstavljalo onesnaževanje podtalnice. Ta problem smo rešili tako, da je čistilna naprava postala obvezen del infrastrukture gospodinjstev, ki niso priklopljena na javno komunalno infrastrukturo. Še korak naprej pa lahko storimo z zbiranjem padavinske vode oziroma po domače deževnice – tako, da si namestimo zbiralnik.

Čistilna naprava čisti odpadne komunalne vode tistih gospodinjstev, ki niso priklopljena na javno komunalno infrastrukturo. Ta voda bi se sicer stekala v podtalnico in jo po nepotrebnem onesnaževala. Že nekaj let je čistilna naprava zakonsko obvezna povsod, kjer ni urejene javne komunalne infrastrukture. Pogojno je čistilna naprava namenjena tudi čiščenju padavinskih voda, a le v primeru, da te ne presegajo pet odstotkov vse vode, ki se steka vanjo.

Obstajajo pa snovi, ki jih čistilna naprava absolutno ne prenaša. To so na primer damski vložki, olja, lugi, barve, kisline, umetna gnojila, kondomi, živalska gnojnica in zelo vroča voda. Poleg tega je potrebna previdnost tudi pri vseh snoveh, ki niso topne v vodi. Če v vašo čistilno napravo zaide katera od teh snovi, se zna narediti, da bo čistilna naprava prenehala delovati in bo potreben poseg, da jo boste ponovno zagnali.

Pomemben pripomoček pri zbiranju in čiščenju odpadne vode pa je tudi kanaleta. Te lahko montiramo v kopalnice ali na dvorišča. Kanaleta poskrbi, da se voda z določene površine steka v zbiralnik ali v čistilno napravo, pri tem pa zadrži predmete, ki tja ne sodijo (na primer lase ali kamne, listje …).

Obstajajo čistilne naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko, obstajajo pa tudi takšne, ki je ne potrebujejo. Slednje so seveda bolj okolju prijazna opcija, saj namesto kompresorja, ki potiska vodo po različnih prekatih čistilne naprave, za to uporabljajo kar gravitacijo. Čeprav je mehanska čistilna naprava ravno tako zmogljiva kot električna, pa je prva poleg že omenjene prijaznosti do okolja bolj prijazna tudi do denarnice, saj ne porablja električne energije, poleg tega pa ne uporablja električnih delov, ki bi potrebovali popravilo ali menjavo.

Deževnica – tekočina življenja iz oblakov

Deževnica je voda, ki nam dobesedno pade z neba. Pri nas lahko z njo počnemo skoraj vse tisto, kar bi sicer počeli z vodo iz pipe, odsvetuje se le za pitje. Zakaj ne bi torej izkoristili tega brezplačnega vira vode za stvari, kot so na primer tuširanje, zalivanje vrta in pranje avtomobila, pitno vodo pa prihranili res samo za to, da z njo potešimo svojo žejo?

Če je čistilna naprava danes obvezna pri vseh gospodinjstvih, ki niso priključena na javno komunalno omrežje, uporaba zbiralnika za deževnico ni zakonsko pogojena. Vseeno pa je dobro razmisliti o nakupu, saj s tem naredimo veliko dobrega za okolje. Nekateri zbiralniki za deževnico so narejeni tako, da se jih vgradi pod talno površino (v primeru uporabe teh nam prav pride kanaleta), drugi pa so namenjeni za postavitev pred hišo ali na drugo površino in so temu primerno tudi zelo lepi, na primer v obliki amfore ali soda.

Pa lahko deževnico tudi pijemo?

Načeloma lahko, čeprav je dobro, da smo previdni in pijemo le tisto deževnico, ki smo jo zbrali iz oblakov, in ne tiste, ki je na poti do zbiralnika tekla po strehah, žlebovih in podobnih površinah, saj se lahko bi se na teh lahko onesnažila in ob pitju škodovala našemu zdravju.

Kako še lahko varčujemo z vodo?

Omenjeni pripomočki (zbiralnik vode, kanaleta, čistilna naprava) nam lahko vsak na svoj način pomagajo pri varčevanju z vodo. Dobro pa je, da se držimo tudi nekaterih nasvetov, s katerimi bomo sami po sebi, brez pripomočkov, poskrbeli za manjšo porabo vode:

  1. Zaprimo vodo, ko si ščetkamo zobe ali se milimo pod tušem.
  2. Z (ohlajeno) vodo, v kateri smo kuhali testenine ali zelenjavo, zalijmo rože.
  3. Prhe skrajšamo za minuto ali dve.
  4. Če posodo pomivamo v pomivalnem stroju, ga zaženemo šele, ko je čisto poln.
  5. Ko čakamo, da se voda iz pipe segreje ali ohladi, pod pipo podstavimo vrč, ki ga nato postavimo v hladilnik in uživamo v sveži, hladni vodi.
  6. Popravimo pipe, ki puščajo.
  7. Vrt zalivamo zvečer ali zgodaj zjutraj, da se bo voda lahko vpila v zemljo, preden bo izhlapela na soncu.
  8. Če uporabljamo novejši model pomivalnega stroja, lahko preskočimo spiranje posode pod tekočo vodo.
  9. Ne splakujte smeti v stranišču.
  10. Prašno dvorišče pometite in ga ne splakujte z vodo iz pipe.

Voda je naše največje bogastvo, zato z njo ravnajmo skrbno in preudarno in ne bodimo preveč razsipni. Varčujmo z vodo, kjer le lahko. Pripomočki, kot so zbiralnik deževnice, čistilna naprava, kanaleta, raznorazni filtri in podobno nam lahko pri tem pomagajo, zato se močno splača razmisliti o nakupu.