Prav zato je treba specialistični pregled opraviti čim prej, saj strokovnjak lahko točno diagnozo poda le na osnovi tega in v skladu z njo pripravi ustrezen, učinkovit fizioterapevtski program, ki burzitis kolka ali drugo kolčno poškodbo sprva omili, sčasoma pa povsem odpravi.

A je kljub temu treba računati, da težave občasno presežejo konzervativno zdravljenje in se operativnemu posegu ni mogoče izogniti.

Poškodbe kolka: vzroki za nastanek in diagnostika

Poškodba kolka izvira bodisi v preobremenjenosti sklepa bodisi v genetski predispoziciji, podajanje diagnoze pa je med drugim oteženo, ker so kolčne kosti del večje strukture in za morebitni izvor bolečine lahko velja vsaka posamezna enota (sklep, mišice, kite, živci in ožilje).

Ne glede na to se je pri podajanju diagnostike mogoče opreti na več dejavnikov, saj se tveganje za nastanek burzitis kolka oziroma vsakršne druge poškodbe kolka s starostjo, slabimi življenjskimi navadami in povišano telesno težo povečuje.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Poškodba kolka je pogost pojav, marsikdaj del večjih težav, denimo artritisa ali poškodbe živca, pri čemer za najpogostejše veljajo burzitis kolka, sindrom pokanja v kolku, izpah kolka, utesnitveni sindrom kolka, endoproteza kolka, poškodba labruma kolka, displazija kolka in sindrom piriformis.

Ob bolečinah v kolku je priporočljivo:

  1. Znižati telesno težo. Vsak dodaten kilogram pomeni močnejši pritisk na kolk, medtem ko vsak izgubljeni kilogram tega zmanjša. Povedano drugače: 4,5 kg dodatne teže povzroči za kar 22,5 kg povečan pritisk na kolčni sklep.
  2. Zmanjšati obremenitve. Prenašanje težkih bremen obremenjuje tako kolk kot hrbtenico, zato vam svetujemo, da uporabite torbo na kolesih ali nahrbtnik, ki težo enakomerno porazdeli.
  3. Obiskovati fizioterapevtski vadbeni program. Vadba podpira telo in varuje sklepe. Na temelju tega fizioterapija predstavlja osnovo vsakega rehabilitacijskega procesa, katerega del je, vsaj v akutni fazi, tudi počitek. Poleg same fizioterapije se priporočajo hoja, plavanje in joga.

Temeljit diagnostični pregled, na katerem se v kliniki Medicofit posvetimo tako izvoru in stopnji bolečine kot rezultatom predhodno opravljenih preiskav (v kolikor ti obstajajo), prav tako psihofizični pripravljenosti pacienta, je ključen. Vsak simptom namreč izkazuje drug vzrok nastanka poškodbe, kar privede do edinstvene diagnostike in prav slednja zahteva individualno prilagojeno zdravljenje, kajti burzitis kolka denimo rehabilitiramo povsem drugače kakor izpah tega.

Burzitis kolka in druge poškodbe kolčnega sklepa ter rehabilitacija

Kolk je del medenice in s tem telesnega sistema, v katerega sodi tudi zadnjična mišica, največja mišica v telesu. V Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit se tega zavedamo, zato svojim pacientom pripravimo celovit vadbeni program, nemalokrat osnovan na analizi gibanja hoje, iz katere so razvidne številne nepravilnosti.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Rehabilitacijo v primeru kolčnih poškodb, če gre za konzervativno zdravljenje, ki je naša primarna izbira, delimo na štiri faze, podrobneje predstavljene v spodnji tabeli.

Rehabilitacijo burzitis kolka in drugih kolčnih poškodb delimo na več obdobij

trajanje

temelj vadbenega programa

PRVA FAZA

od 1. do 4. tedna

obravnava mehkih tkiv z manualnimi tehnikami

DRUGA FAZA

od 5. do 7. tedna

pridobivanje gibljivosti, koordinacije in stabilnosti

TRETJA FAZA

od 8. do 12. tedna

pridobivanje moči in krepitev vzdržljivosti

ČETRTA FAZA

po 12. tednu

vrnitev prvotne forme

Ker je zdravljenje odvisno od diagnostike in to od simptomov, si oglejmo nekaj najpogostejših poškodb kolčnega sklepa.

Burzitis kolka

Gre za vnetje sluznika manjših žepkov, pri čemer burze zmanjšujejo trenje med mišicami, kitami in ostalimi strukturami. Poškodba je pogostejša pri ženskah kakor moških, tveganje zanjo pa se s starostjo povečuje, do česar privede večji kot med stegnenico in navpično linijo, ki je posledica preobremenitev. Poškodba se praviloma pojavi po pretiranem naporu (tek, travmatske poškodbe kolenčnega sklepa, nepravilna biodinamika hoje) in traja tudi več mesecev. Burzitis kolka je sicer pogosto povezan s predhodnimi poškodbami kolčnega sklepa.

Utesnitveni sindrom kolka

Poškodba prizadene ljudi vseh starosti in se kaže v obliki bolečine v dimljah, vrhnjega dela stegnenice, ledvenega dela in stegen, kar sčasoma zmanjša zmožnost gibljivosti. Prav zato se stanje v določenih položajih oziroma med gibanjem poslabša.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Med vzroke nastanka sodijo slaba mišična aktivacija, izpostavljenost posameznim gibom (med denimo športom) in genetske predispozicije, zaradi česar se je pri pripravi vadbenega programa nujno opreti na slikovno MRI preiskavo. Temu v prid gre tudi dejstvo, da utesnitveni sindrom kolka pogosto zahteva kirurško zdravljenje.

Displazija kolka

Displazija kolka je pri ženskah kar trikrat pogostejša kot pri moških in velja za najpogostejši vzrok pojava artritisa pri ženskah, mlajših od štirideset let. V večini primerov je pogojena z razvojno motnjo, zaradi katere prihaja do nepravilno oblikovane sklepne ponvice, delnega ali popolnega izpaha (subluksacija oziroma luksacija), nestabilnosti in drugih težav, ki v primeru nezdravljenja privedejo do povečanega tveganja za obrabo kolčnega sklepa.

Poškodba labruma kolka

Tako obseg poškodbe kot simptomi te so v primeru labruma kolka povsem individualni, kar postavljanje diagnoze dodatno oteži. Gre za najpogostejši vzrok kolčnih bolečin pri mladih, ki jih še poslabšujejo hitra hoja, hoja po stopnicah, tek in daljše sedenje. Obstaja v več različicah; kot zagozditveni sindrom kolka, ohlapnost sklepne kapsule, displazija kolka, travmatična poškodba in degenerativna sprememba kolčnega sklepa.

Ne glede na vrsto poškodbe kolka (burzitis kolka, labruma kolka itn.) se je nujno čim prej naročiti na fizioterapevtsko obravnavo in pregled. V kliniki Medicofit združujemo strokovnjake različnih področij, zato vsakega pacienta obravnavamo individualno in se mu v celoti posvetimo. Najprej na diagnostičnem pregledu, na katerem opravimo vse potrebne preiskave, nato na njegovi diagnostiki in osebnostnemu profilu prilagojenem vadbenem programu.

Kontaktirajte nas na telefonsko številko 041 410 360 ali elektronski naslov info@medicofit.si in se naročite na pregled.

Avtor članka: Nejc Šimenko, dipl. kineziolog.


Viri in literatura: