V izogib bolečim napadom in kroničnim zapletom, je potrebno razumeti pomen nadzora nad ravnijo sečne kisline v krvi. Vas zanima kako si lahko pomagate?

Putika je bolezen za katero je značilna hiperurikemija - stanje presežka sečne kisline v krvi, ki postavlja temelje za nastanek netopnih kristalov v sklepih.

Sečna kislina nastaja pri presnovi purinov, ki jih zaužijemo predvsem z bogato prehrano, kot je meso, zato je zelo pomembna pravilna dieta. Za preprečevanje napadov protina in kroničnih zapletov je ključno doseči nizko raven sečne kisline.

Kako prepoznamo protin? Klasični znaki vključujejo artritis, burzitis, vnetje tetiv ali celo destruktivni artritis s tofi – vidnimi izrastki okoli sklepu.

Epidemiološki podatki nam kažejo, da putika še zdaleč ni zanemarljiv problem. Bolj nagnjeni k nastanku protina so moški po 40. letu starosti, pojavnost bolezni se pa pri ženskah izenači po 65. letu starosti.

Kako se lahko spopademo s tem izzivom? Razumevanje in ozaveščanje sta ključna, tako za posameznike kot za zdravstvene strokovnjake.

Pravočasno zdravljenje, prilagojena prehrana in spremembe življenjskega sloga lahko pomembno prispevajo k obvladovanju protina in izboljšanju kakovosti življenja. Kako vam pomagamo v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Zakaj putika povzroči bolečine v sklepih?

Protin je kompleksna bolezen, ki jo sproži odlaganje uratnih kristalov v sklepih in tkivih, s tem pa se sproži močan vnetni odziv. Ključni igralec v tej zgodbi je sečna kislina, končni produkt presnove purinov, ki je pri ljudeh zelo slabo topna, kar zlahka vodi v njeno prekomerno kopičenje v telesu.

Ljudje namreč nimamo potrebnega encima (urikaze), ki bi pretvoril sečno kislino v njeno bolj topno obliko, zato se v ledvicah, nazaj v telo, resorbira kar 90% izločenega urata – to lahko povzroči hiperurikemijo. Uratni kristali se nato zelo »radi« naselijo v sklepih, kjer aktivirajo imunske celice in sproščanje vnetnih mediatorjev, kar povzroči vnetje ter bolečino v sklepih.

Nadaljevanje tega začaranega kroga vnetja in kristalizacije lahko sprožijo različni dejavniki, kot so nizke temperature, napačna prehrana, nizka telesna aktivnost ali dehidracija sklepnega hrustanca.

Razumevanje teh mehanizmov je ključno za uspešno zdravljenje in obvladovanje protina ter lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja posameznika.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Kako prepoznamo napad putike?

Običajno se napad putike začne nenadoma, pogosto ponoči, in prizadene predvsem en sklep. Ta sklep postane boleč, otekel, toplejši na dotik in pogosto rdeč. Tudi najmanjši dotik ali pritisk na prizadeti sklep lahko povzroči močno bolečino. Poleg tega se lahko ob napadu pojavi tudi mrzlica in povišana telesna temperatura.

Ena izmed najpogostejših lokacij napada putike je sklep na nožnem palcu, znan tudi kot podagra. Skoraj vsi bolniki s putiko vsaj enkrat v življenju doživijo napad putike na tem sklepu.

Če putika ni ustrezno nadzorovana, se lahko razvije v kronično stanje, znano kot kronični protin, ki lahko povzroči nastanek tofov - skupkov uratnih kristalov v obsklepnih tkivih in drugih delih telesa – tudi v uhljih!

Pomembno je omeniti, da se napadi putike lahko pojavijo tudi na drugih sklepih in lahko trajajo od enega do dveh tednov. Pri kroničnem protinu pa napadi pogosto trajajo tudi dlje in neredko vključujejo številne sklepe.

Pri nekaterih bolnikih se lahko napadi putike pojavijo tudi brez očitnih simptomov, vendar jih lahko, zaradi prisotnosti kristalov, s pomočjo ultrazvoka ali računalniške tomografije že zgodaj prepoznamo.

Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje napadov putike je ključno za obvladovanje bolezni in preprečevanje dolgoročnih zapletov. Ali ste vedeli, da vsak napad putike poveča tveganje za trajne poškodbe sklepa?

Kaj lahko za preprečevanje zagonov protina storite sami?

Putiko zdravimo in preprečujemo z zdravili, ki pomagajo pri vzdrževanju nizke ravni sečne kisline. Pri protinu je prav tako ključno implementirati spremembe v življenjskem slogu, ki lahko pomagajo obvladovati simptome in zmanjšati tveganje za ponovne napade.

Vzdrževanje idealne telesne teže: Pomembno je, da ohranjate zdravo telesno težo, saj prekomerna telesna masa povečuje tveganje za ponovne napade uričnega artritisa.

Zadostna hidracija: Pitje zadostne količine vode je ključno za razredčitev uratov v telesu in njihovo lažje izločanje skozi ledvice. Priporoča se vsaj 8 kozarcev vode na dan.

Zdrava prehrana: Uživajte uravnoteženo prehrano, bogato z zelenjavo, sadjem, celimi žiti in magnezijem, ter zmanjšajte vnos hrane z visoko vsebnostjo purinov, kot so rdeče meso, mastne ribe in drobovina. Izogibajte se tudi živilom z visoko vsebnostjo fruktoze, kot so sladke pijače.

Omejitev alkohola: Prekomerno uživanje alkohola lahko poslabša simptome protina in poveča tveganje za napade. Omejite vnos alkohola na največ 2 enoti na dan za moške in 1 enoto na dan za ženske. Izogibajte se tudi pitju alkohola med akutnimi napadi protina, še posebej piva in žganja.

Redna telesna aktivnost: Redna vadba lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže in izboljšanju splošnega zdravja. Priporočljivo je vsaj 30 minut zmerno intenzivne vadbe večkrat na teden, hkrati pa se priporoča dolgoročna fizioterapija, kjer se izvaja vadba, ki pomaga pri zaščiti vaših sklepov.

Spremembe v življenjskem slogu lahko pomembno prispevajo k obvladovanju protina in izboljšanju kakovosti življenja. Zato je pomembno, da te spremembe vzdržujete kot del svoje vsakodnevne rutine.

Foto: Oglasno sporočilo/Medicofit
Foto: Oglasno sporočilo/Medicofit

Kako vam pomagamo v kliniki Medicofit?

V kliniki Medicofit smo specializirani za fizioterapevtsko zdravljenje, ki je popolnoma prilagojeno posameznemu pacientu. Naša program zdravljenja se osredotoča na ohranjanje gibljivosti prizadetih sklepov in krepitev mišic okoli njih, kar omogoča hitrejše okrevanje in preprečuje morebitne ponovne težave.

Diagnostična terapija

Zdravljenje v kliniki Medicofit se prične z diagnostično terapijo – inovativno metodo, ki združuje strokovnost diagnostičnega pregleda z učinkovitostjo terapevtskih naprav. Pri putiki je to še posebej pomembno, saj je v fazi aktivnega zagona bolezni, sklep praktično negibljiv, zato je izvajanje vaj onemogočeno.

V začetku se zato posvetimo protivnetni in protibolečinski terapiji z napravami TECAR, Summus Laser, EMS udarni valovi, diamagnetoterapija PERISO in HiTop eletrostimulacija. Z najsodobnejšimi napravami vam omogočimo hitrejše in učinkovitejše zmanjšanje zagona vaše bolezni.

Akutna fizioterapija

V fazi akutnega napada protina, ko je prisotno aktivno sklepno vnetje, se osredotočamo na zmanjšanje bolečine in otekline ter izboljšanje stabilnosti in gibljivosti.

Ob dosegu zadostne umiritve vnetja in bolečinske simptomatike, lahko v zdravljenje vključimo fizioterapevtske vaje, ki pomagajo zaščititi in dolgoročno okrepiti sklepe. Hoja je ob zagonu protina lahko izredno bolečinsko zavrta, zato vam svetujemo uporabo pripomočkov, kot je palica, da se prepreči razvoj napačnih gibalnih vzorcev.

Pomembno je ohranjati gibljivost, prožnost in moč mišic okoli sklepov, saj lahko ponavljajoči se napadi protina na dolgi rok trajno preobrazijo vaše sklepe.

Pri kliniki Medicofit uporabljamo terapevtske tehnike, vključno s manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in mobilizacijo sklepov ter specialna instrumentalna terapija, ki pomagajo pri reševanju težav, kot so omejena gibljivost, napetost mišic in bolečina.

Terapija je v kliniki Medicofit vedno individualno prilagojena pacientovim specifičnim potrebam!

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Postakutna kineziologija

Po končanem fizioterapevtskem zdravljenju prevzamejo strokovnjaki za kineziologijo, ki bodo skrbeli za nadaljnjo fazo rehabilitacije. Protin lahko namreč močno vpliva na gibljivost sklepov, mišično maso in moč. Čeprav bolečina v sklepih pogosto sproži željo po omejevanju gibanja, je ključno, da osebe s putiko ohranjajo telesno aktivnost.

Pomanjkanje gibanja lahko hitro privede do izgube mišične moči, sklepnih kontraktur, zmanjšanja prožnosti mišic in vezivnega tkiva ter deformacij prizadetega območja. Redna telesna vadba je zato ključna za preprečevanje in odpravljanje teh težav.

Specializirana kineziološka vadba v kliniki Medicofit je osredotočena na krepitev mišic okoli sklepov, izboljšanje gibljivosti sklepov, povečanje stabilnosti ter boljšo propriocepcijo.

Vadbo je potrebno izvajati med obdobji mirovanja bolezni, nikoli med akutnimi napadi protina, saj je vadba v vnetem sklepu lahko boleča in potencialno škodljiva!

Dolgoročno vzdrževanje

Razumemo, da je zdravljenje protina in ohranjanje zdravja sklepov dolgoročen proces, zato smo v kliniki Medicofit ustvarili poseben program, namenjen preprečevanju nadaljnjega napredka bolezni in dolgoročnemu nadzoru.

V našem preventivnem kineziološkem programu se osredotočamo na telesno vadbo, ki krepi celotno telo. Ta pristop je ključen pri preprečevanju ponovnih napadov protina.

Aktivno gibanje pod strokovnim nadzorom igra ključno vlogo pri obvladovanju bolečin, izboljšanju gibljivosti ter dvigu kakovosti življenja.

Z našim programom lahko dolgoročno skrbite za svoje sklepe in telo, ostanete aktivni ter živite bolj kakovostno in udobno življenje.

Želimo vam hitro in uspešno okrevanje!

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Viri in literatura

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Clebak, K. T., Morrison, A., & Croad, J. R. (2020). Gout: Rapid Evidence Review. American family physician, 102(9), 533–538.

Hainer, B. L., Matheson, E., & Wilkes, R. T. (2014). Diagnosis, treatment, and prevention of gout. American family physician, 90(12), 831–836.

Abhishek, A., Roddy, E., & Doherty, M. (2017). Gout - a guide for the general and acute physicians. Clinical medicine (London, England), 17(1), 54–59. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-1-54

Sivera, F., Andrés, M., & Quilis, N. (2017). Gout: Diagnosis and treatment. Diagnóstico y tratamiento de la gota. Medicina clinica, 148(6), 271–276. https://doi.org/10.1016/j.medcli.2016.10.019

Keyßer G. (2020). Die Gichtarthritis: Pathogenese, Diagnostik und Behandlung [Gout arthritis: Pathogenesis, diagnostics and treatment]. Deutsche medizinische Wochenschrift, 145(14), 991–1005. https://doi.org/10.1055/a-1036-8348