Popolno varnost pred potresi in drugimi naravnimi nesrečami je v Sloveniji skoraj nemogoče doseči. Kljub temu lahko hujše negativne posledice preprečimo ali oblažimo s pomočjo inovativnih rešitev strokovnjakov iz različnih področij, pri tem pa so poškodbe objektov do določene mere dopustne. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je zato Slovenski inženirski dan 2021 posvetila sobivanju s potresi in drugimi naravnimi nesrečami.

V letu 2020 smo lahko na območju Slovenije čutili 161 potresov. Čeprav noben ni pustil večjih in dolgotrajnejših posledic, se je v prejšnjem stoletju pri nas zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli 7. stopnjo po evropski potresni lestvici. Pri tako visoki jakosti se zmerne poškodbe pojavijo tudi na dobro grajenih stavbah. Ob tem se poraja vprašanje o kvaliteti gradnje v Sloveniji in varnosti naših domov v primeru močnejšega tresenja tal.

Po rezultatih raziskovalnega projekta POTROG, ki ga je izvedel Zavod za gradbeništvo Slovenije, bi bilo pri potresu intenzitete 8 z epicentrom v Ljubljani težko poškodovanih in porušenih skoraj 400 stavb, dodatno pa bi bilo poškodovanih in začasno neuporabnih še več kot 9400 stavb. Bi se v prihodnosti torej lahko začeli posluževati 100 % potresno varne gradnje?

Kot je razložil Andrej Pogačnik, pooblaščeni inženir gradbeništva ter predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev na Inženirski zbornici Slovenije, poznamo na najvišji ravni potresne odpornosti dva ekstremna pristopa. Za absolutno odporno gradnjo je značilna velika robusnost, nadpovprečno debeli konstrukcijski elementi in le izjemoma manjše odprtine. Objekti, zgrajeni po tem principu, lahko tudi zelo močne potrese preživijo brez poškodb. Pri nas je primer takšne gradnje Jedrska elektrarna Krško. Drugi ekstrem, ki je pogost na Japonskem, eni izmed potresno najbolj aktivnih držav, pa je potresno izolirana gradnja, ki zmanjšuje vplive potresnih premikov in s tem nivo potresnih sil na objekt. Zaradi visokih cen in vplivov na kakovost bivanja so take investicije pri nas smiselne zgolj na objektih, katerih delovanje je ključno tudi med in po potresu, pojasnjuje Marko Pavlinjek, pooblaščeni inženir gradbeništva. Ob tem prof. dr. Miha Tomaževič dodaja, da v laboratorijih s pomočjo raziskav na potresni mizi razloge za nastanek poškodb redno spremljajo ter tako poskušajo izboljšati konstrukcijo, učinkovitost utrditvenih ukrepov in ustreznost metod za računsko preverjanje potresne odpornosti.

Kot poudarja Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, lahko visoko usposobljeni gradbeni inženirji, ki jih je v Sloveniji okoli 3.500, preprečijo ali odpravijo posledice nesreč, svoj pečat pa zaradi naprednih znanj in izkušenj puščajo tudi širom meja Slovenije.