Vse pogosteje se pojavljajo poplave, neurja, suše, požari in druge naravne katastrofe, ki ogrožajo življenja ljudi v Evropi in drugod po svetu. Vsako drugo sredo v oktobru povsod po svetu obeležujemo mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč. Takrat potekajo ozaveščanja o pravilnem ravnanju med nesrečo.

Slovenija zaradi svoje geografske lege spada med najbolj nevihtna območja v Evropi, pogoste naravne nesreče pa so tudi poplave, žled in sneg. Kadar se znajdemo v nevarni situaciji je pomembno, da ostanemo mirni, se ustrezno zavarujemo in pravočasno pokličemo pomoč.

Včasih državo prizadene nesreča, ki je sama ne zmore obvladovati. Takrat lahko nacionalne oblasti uporabijo program varovanja, mehanizem civilne zaščite EU, ki ustrezno pomoč v najkrajšem možnem času usmeri na prizadeto območje. Ključno vlogo pri usklajevanju virov med državami članicami ima Center za usklajevanje nujnega odziva, ki 24 ur na dan, vse dni v letu, spremlja vremenske in krizne razmere po svetu. Ob tem pomoč nudi Copernicus, satelitski sistem EU za opazovanje Zemlje, ki s satelitskimi slikami omogoča natančno oceno situacije.

Enota EU za oceno stanja ter usklajevanje mednarodne pomoči.

Del nabora strokovnjakov za civilno zaščito, ki jih Slovenija lahko napoti na reševalne intervencije, je Domen Torkar, vodja službe za razvojne projekte na URSZR in ambasador vseevropske kampanje #EUprotects. Kot reševalec je pomoč nudil pri velikih naravnih nesrečah, kakršen je bil žledolom leta 2014, letos pa je svoje izkušnje nadgradil z intervencijo v Mozambiku, ki ga je prizadel katastrofalen ciklon. »Nesreče ne poznajo meja, zato je prav, da jih niti pomoč ne. Na prizadeto območje v Mozambiku je EU v okviru mehanizma napotila skupno 270 reševalcev, štiri mobilne bolnice, dve enoti za čiščenje vode, enoto za reševanje s čolni, enoto za satelitsko komunikacijo, dve rotaciji enote EU za oceno stanja ter usklajevanje mednarodne pomoči. EU je takrat še enkrat potrdila, da so države članice in Evropska komisija največji donator humanitarne pomoči, ter da so njene vnaprej pripravljene zmogljivosti za reševanje in pomoč prilagojene tudi najzahtevnejšim razmeram. Skupno sodelovanje in usklajevanje namreč pripomoreta k dosegu skupnega cilja in to je pomoč ljudem ob nesrečah,« pravi Domen Torkar, ki je bil v Mozambiku kot član enote EU odgovoren usklajevanje reševalnih enot.

Kako ravnati med nesrečo?

Najpogostejši povzročitelj škode v Sloveniji so poplave. Pogosteje se pojavljajo jeseni, ali ob obilnih padavinah. Če med poplavo ostanemo v stavbi, se umaknemo v najvišje nadstropje in se oprimemo plavajočega predmeta (večji kos stiropora, lesa). Vodnega toka ne prečkamo v nobenem primeru, tudi če voda seže le do kolen. V primeru, da je voda motna namreč ne vidimo, kje stopamo in lahko se poškodujemo.

Oktober je tudi mesec požarne varnosti. Slogan letošnje akcije je Za požarno varnost v večstanovanjskih hišah skrbimo vsi!

Letošnje leto je zaznamovalo ogromno požarov v naravi, prav tako pa so pogosti tudi v objektih. V naravi lahko izbruhnejo zaradi nepravilnega kurjenja, odmetavanja cigaretnih ogorkov udara strele ipd. V objektu pa lahko izbruhnejo zaradi potresne dejavnosti, ki poškoduje plinsko napeljavo, zaradi nepazljivosti pri kuhanju, neprevidnemu ravnanju z grelnimi ali električnimi napravami. Če v primeru požara nismo v nevarnosti, ga pogasimo sami, v primeru večjega požara pa se umaknemo na varno in takoj obvestimo gasilce. Ob tem je pomembno, da povemo, kdo kliče, kaj in kje gori, kolikšen je obseg požara in ali so ogroženi ljudje in živali.

Za boljše razumevanje, kako delujejo programi varovanja, je Evropska komisija zasnovala vseevropsko kampanjo #EUprotects. V njej z resničnimi zgodbami sodelujejo junaki, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi na področju mednarodne stabilnosti in migracij, gospodarskih razmer, kriminala in terorizma, zdravja, nenazadnje pa tudi na področju okolja.