Kampanja pazi.se ozavešča o različnih obrazih spletnih prevar in načinih, kako se pred njimi zaščitite, preden bo prepozno. Foto: Združenje bank Slovenije
Kampanja pazi.se ozavešča o različnih obrazih spletnih prevar in načinih, kako se pred njimi zaščitite, preden bo prepozno. Foto: Združenje bank Slovenije

S phishing prevaro goljuf pridobi vaša uporabniška imena in gesla za dostop do spletnih storitev, kot so elektronska pošta, Facebook in/ali PayPal. Če goljuf od vas pridobi gesla za spletno ali mobilno banko, vas lahko finančno oškoduje.

Ribarjenje za podatki lahko poteka preko različnih kanalov

Tipično ribarjenje za podatki se začne z elektronskim, SMS ali zasebnim sporočilom, poslanim prek aplikacij Viber, Whatsapp ali Messenger, ki naj bi ga poslala banka/hranilnica ali ponudnik določene spletne storitve, npr. Microsoft. Obvestijo vas, da se morate zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in ponovno vnesti svoje dostopne podatke. V sporočilo je vstavljena tudi povezava, ki naj bi vodila do spletne strani ponudnika. Gre za lažno spletno stran, ki je lahko skoraj identična strani legitimnega ponudnika. Če na njej vpišete svoje geslo in druge podatke za dostop, boste podatke posredovali spletnemu goljufu.

Ne nasedite velikim obljubam. Če vam preko različnih spletnih portalov ali sporočil obljubljajo ogromne zneske, gre verjetno za prevaro. Foto: Združenje bank Slovenije
Ne nasedite velikim obljubam. Če vam preko različnih spletnih portalov ali sporočil obljubljajo ogromne zneske, gre verjetno za prevaro. Foto: Združenje bank Slovenije

Kako prepoznate ribarjenje za podatki?

Včasih je veljalo, da so bila besedila spletnih goljufov napisana v polomljeni slovenščini ter polna napak, danes, ko so spletni prevajalniki bolj izpopolnjeni, pa temu ni več tako, zato je poskus prevare težje prepoznati. Prvo, na kar ste lahko pozorni, če se vam prejeto sporočilo zdi sumljivo, je elektronski naslov pošiljatelja. Če gre za spletnega goljufa, je to običajno že na prvi pogled sumljivo in ustvarjeno pri katerem od ponudnikov brezplačnih javno dostopnih elektronskih naslovov, kot sta gmail ali yahoo.

Še bolj sumljiv znak spletne prevare je, če pošiljatelj sporočila od vas zahteva takojšen odziv, saj bo v nasprotnem primeru »vaš bančni račun deaktiviran v 24h«, ali pa če od vas skuša pridobiti katerekoli občutljive podatke, kot sta geslo za dostop do spletne banke ali PIN. Tega banke in hranilnice od vas na tak način ne bi nikoli zahtevale, saj te podatke že imajo.

Ozavestite se o spletnih prevarah

Kako prepoznati in se zaščititi tudi pred ostalimi spletnimi prevarami, Združenje bank Slovenije opozarja na spletni strani pazi.se, ki je del kampanje, posvečene ozaveščanju o spletnih prevarah. »Spletni goljufi pri svojih goljufijah postajajo vedno spretnejši, njihove taktike pa je težje prepoznati. Zato smo zasnovali kampanjo pazi.se, s katero želimo ljudi izobraziti in jim pomagati, da bodo spletno prevaro prepoznali, še preden postanejo njena žrtev,« so ob tem poudarili na Združenju bank Slovenije.

Foto: Združenje bank Slovenije
Foto: Združenje bank Slovenije