Presihajoče Cerkniško jezero z okolico je nekaj posebnega. Domovanje nudi številnim živalim in rastlinam, med drugim tudi ogroženi ptici bobnarici. Njene življenjske in gnezditvene navade so še neznanka, ki jo skuša razvozlati ekipa Notranjskega parka v okviru projekta LIFE Stržen.

Bobnarica je vrsta čaplje. Zanjo je značilen zelo dolg kljun in posebno oglašanje – BUUH, ki močno spominja na zvok, ki nastane, če pihnemo v prazno steklenico. Večino časa preživi v zavetju trstičja, s katerim se s svojo značilno varovalno barvo zelo dobro zlije in jo je zato izjemno težko opaziti. Mnogi domačini si jo vsako leto v času gnezdenja prizadevajo opaziti in fotografirati, vendar to uspe le redkim.
Bobnarica je vrsta čaplje. Zanjo je značilen zelo dolg kljun in posebno oglašanje – BUUH, ki močno spominja na zvok, ki nastane, če pihnemo v prazno steklenico. Večino časa preživi v zavetju trstičja, s katerim se s svojo značilno varovalno barvo zelo dobro zlije in jo je zato izjemno težko opaziti. Mnogi domačini si jo vsako leto v času gnezdenja prizadevajo opaziti in fotografirati, vendar to uspe le redkim.

Ptica bobnarica spada v družino čapelj. »Obnova Stržena v Ključih bo tej izjemno redki vrsti ptice, ki v Sloveniji gnezdi le ob Cerkniškem jezeru, omogočila ustrezne pogoje za gnezdenje. S strokovno ekipo in v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije načrtujemo ulov ene ptice, ki ji bomo pritrditi sledilno napravo. Le tako bomo lahko natančno spoznali to skrivnostno žival in njene navade,« je razložila Irena Likar, vodja projekta LIFE Stržen in ambasadorka kampanje EU varujemo skupaj. Projekt LIFE Stržen je sofinanciran prek evropskega programa LIFE. Med aktivnostmi projekta je tudi izboljševanje stanja prioritetnega habitatnega tipa presihajočega jezera ter izboljševanje prioritetnih Natura 2000 habitatnih tipov ali vrst.

Stabilni ekosistemi omogočajo večjo biotsko pestrost

Presihajočemu jezeru, na katerega so domačini še posebej ponosni, izvajalci projekta LIFE Stržen vračajo značilno podobo, ki mu je bila odvzeta.
Presihajočemu jezeru, na katerega so domačini še posebej ponosni, izvajalci projekta LIFE Stržen vračajo značilno podobo, ki mu je bila odvzeta.

Prenova struge Stržena ponuja obilo pozitivnih učinkov tako za rastlinski in živalski svet kot tudi za lokalno prebivalstvo in obiskovalce Cerkniškega jezera. »Strugo Stržena bomo podaljšali za 1,5 kilometra, kar pomeni, da se bo voda na tem območju zadrževala dalj časa. V sušnih delih leta se bo tako povečala možnost preživetja organizmov, vezanih na vodo, kot so raki, ribe, številne rastline. V neposredni bližini obnovljenega dela Stržena bomo poleg vzpostavitve mirne cone za ptico bobnarico uredili tudi tematsko pot z razglednimi točkami na jezero ter opazovalnico s čudovitim pogledom na osrednji del jezera, ki bo šolam in vrtcem služila kot učilnica na prostem. Obnova bo tako prispevala k bolj učinkovitemu naravnemu čiščenju vode, hkrati pa bo Cerkniškemu jezeru vrnjena zanj značilna podoba iz časov pred človekovimi posegi vanj,« je dodala Irena Likar.

Varovanje okolja in biotske raznolikosti v Sloveniji in EU

Irena Likar, obraz vseevropske kampanje EU varujemo skupaj (#EUProtects), je zagovornica varovanja narave in ohranjanja ekosistemov. Kot vodja projekta v notranjskem regijskem parku si prizadeva za ohranitev ptice bobnarice in povrnitev prvotne glavne struge presihajočega Cerkniškega jezera, s čimer se bo ponovno vzpostavil naraven ekosistem na tem območju.
Irena Likar, obraz vseevropske kampanje EU varujemo skupaj (#EUProtects), je zagovornica varovanja narave in ohranjanja ekosistemov. Kot vodja projekta v notranjskem regijskem parku si prizadeva za ohranitev ptice bobnarice in povrnitev prvotne glavne struge presihajočega Cerkniškega jezera, s čimer se bo ponovno vzpostavil naraven ekosistem na tem območju.

V zadnjem desetletju se je resnost in zapletenost globalnih izzivov povečala. Med prednostne naloge EU spadajo tudi varovanje okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, odgovorna raba naravnih virov in preprečevanje zdravstvenih težav zaradi onesnaževanja. Okrepila se je tudi naravovarstvena zavest ljudi, kar je sprožilo številna gibanja in dogodke, s katerimi želimo prispevati k ohranjanju naravnega okolja in populacij. 22. aprila obeležujemo dan Zemlje, ki letos poteka pod sloganom Zavarujmo biotsko pestrost v razvitem svetu. Največji dar narave so namreč raznovrstne naravne populacije, vendar pa se na vse več območjih kažejo negativni vplivi na okolje, kot so onesnaženje in prekomerno poseganje v ekosisteme, pretirana izraba virov ter zmanjševanje življenjskih prostorov rastlinam in živalim, kar lahko vodi do njihovega izumrtja.

EU je zato vzpostavila programe varovanja, v okviru katerih vsakodnevno skrbi za varnost državljanov in njihovega okolja. Za boljše razumevanje teh programov, pa je zasnovala vseevropsko kampanjo EU varujemo skupaj (#EUprotects). V njej z resničnimi zgodbami posameznikov sodelujejo lokalni junaki vsakdana, ki delujejo znotraj organizacij držav članic EU in se vsakodnevno soočajo z izzivi na področju mednarodne stabilnosti in migracij, gospodarskih razmer, kriminala in terorizma, zdravja, nenazadnje pa tudi na področju okolja.