Velika toplotna obremenitev lahko poslabša kronične bolezni, na udaru pa so tudi majhni otroci in starejši. Piti je treba veliko tekočine in poiskati senco. Foto: Shutterstock
Velika toplotna obremenitev lahko poslabša kronične bolezni, na udaru pa so tudi majhni otroci in starejši. Piti je treba veliko tekočine in poiskati senco. Foto: Shutterstock

Po rahli osvežitvi, ki je zajela del države, se že začenja jasniti, a bo tudi zaradi vetra termometer danes še kazal manj kot 30 stopinj. Izjema je Primorska, kjer se bo čez dan ogrelo do 33 stopinj, v ponedeljek pa še za stopinjo več. "Zaradi burje bo toplo tudi jutro, nekje med 19 in 24 stopinjami," je za Radio Slovenija pojasnil dežurni vremenoslovec Janez Markošek. V ponedeljek bo po preostali Sloveniji še manj kot 30 stopinj, nato pa se bo vročina stopnjevala: "V torek in sredo bo jasno in iz dneva v dan bolj vroče. V sredo že lahko pričakujemo v notranjosti do 34 stopinj oz. celo 35. V četrtek bo še bolj vroče, v petek pa še bolj," je napovedal.

"Edino v četrtek pričakujemo posamezne vročinske nevihte, sicer pa neviht pravzaprav ne pričakujemo," je še dodal Markošek.

Kot so zapisali na Arsu, bodo najvišje dnevne temperature po nižinah od srede naprej predvidoma od 33 do 37 °C. Verjetnost za padavine in osvežitev se bo po trenutnih izračunih povečala v nedeljo in ponedeljek, so še navedli.

V sredo v notranjosti Slovenije do 35 stopinj Celzija

Vročina je lahko usodna

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v napotkih prebivalcem ob vročinskih valovih opozarjajo, da lahko dolgotrajnejša izpostavljenost visokim temperaturam povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, izčrpanost, omedlevico in v skrajnem primeru vročinsko kap. Še posebej ogroženi so dojenčki in majhni otroci, starejši, duševno prizadeti ter ljudje s kroničnimi obolenji, predvsem srčni bolniki in tisti s povišanim krvnim tlakom.

Zato ob najhujši vročini svetujejo, da se umaknemo v senco ali hladnejše prostore. Te zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. "Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor," pravijo. Če vsi ti načini ne zadoščajo, si lahko pomagate tudi z ventilatorji, ki so učinkoviti do temperature 35 °C, ali klimatskimi napravami. Ohladite se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, še svetujejo.

Na NIJZ-ju svetujejo, da v vročih dneh čim bolj omejimo fizično aktivnost na jutranje in večerne ure, uživamo lahko hrano v manjših obrokih in zadostne količine tekočin: "Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le-te večje: okvirno dva litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več."

Vrhunec vročinskega vala bo v soboto
Delo v vročini

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, pri čemer so izjema tako imenovani "vroči delovni prostori"."Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, pri čemer so izjema hladilnice," so po poročanju STA-ja navedli na inšpektoratu.

Delodajalci se lahko ob visokih temperaturah odločijo za tako imenovane začasne ukrepe, ki veljajo v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. To so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ipd. V skrajnem primeru se lahko odločijo za prekinitev delovnega procesa ali za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov zaradi narave delovnega procesa ne morejo vpeljati.

Čeprav so visokim temperaturam najpogosteje izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem in v vročih proizvodnih prostorih, pa se večina prijav, ki so jih na inšpektoratu prejeli v zadnjem obdobju, nanaša na delo v pisarnah, je poročal STA.

Nasveti za uporabo klimatskih naprav: Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bo največ 8 stopinj

Ker je ob vse pogostejših vročinskih valovih večje tudi povpraševanje po klimatskih napravah, so na Zvezi potrošnikov nedavno pripravili nabor nasvetov za učinkovito izbiro in uporabo klimatskih naprav. Kot so opozorili, naj bo temperatura v prostoru največ šest oz. osem stopinj nižja kot na prostem. Če je torej zunaj 32 ali 33 stopinj Celzija, naj bo hlajenje klimatske naprave nastavljeno na največ 24 ali 25 stopinj Celzija. To naj bi namreč v prvi vrsti zmanjšalo možnost bolezni, poleg tega pa vsaka stopinja nad 25 stopinjami pomeni od šest- do osemodstotni prihranek pri stroških za elektriko na letni ravni.

Nekatere klimatske naprave imajo možnost upravljanja na daljavo. Na ZPS-ju uporabnikom takih naprav predlagajo, da jih vključijo vsaj kakšno uro pred prihodom domov, pri tem pa naj upoštevajo, da bodo manj energije porabili, če bo klimatska naprava dlje časa delovala nastavljena na višjo temperaturo. Foto: Shutterstock
Nekatere klimatske naprave imajo možnost upravljanja na daljavo. Na ZPS-ju uporabnikom takih naprav predlagajo, da jih vključijo vsaj kakšno uro pred prihodom domov, pri tem pa naj upoštevajo, da bodo manj energije porabili, če bo klimatska naprava dlje časa delovala nastavljena na višjo temperaturo. Foto: Shutterstock

Poudarili so tudi, da je ob delovanju klimatske naprave pomembno, da so zaprta okna in vrata, prav tako pa naj bodo ta zastrta z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, saj se tako prepreči pasivno ogrevanje prostora. Za učinkovito delovanje klimatske naprave sta potrebna tudi redno vzdrževanje in čiščenje. Filtre je treba očistiti enkrat letno, saj se v primeru zamašitve poraba energije poveča za do 15 odstotkov. Dodali so še, da so taki filtri tudi glavni krivec za slabše delovanje in neprijetne vonjave, saj zadržijo največji del umazanije, prahu in mikroorganizmov.

Dobro razmislite, kam boste namestili klimatsko napravo

Novim uporabnikom klimatskih naprav na ZPS-ju svetujejo, naj izberejo napravo, ki bo ustrezala velikosti in drugim značilnostim prostora. Notranja enota naj bo nameščena v prostoru, ki je najbolj izpostavljen soncu oziroma vročini. Ohladitev tega prostora namreč pomeni tudi prijetnejše ozračje v drugih prostorih. Ne sme pa biti nameščena v bližini toplotnih virov, tudi namestitev nad vrati, ki se pogosto odpirajo, ni najboljša. Vsakič, ko se bodo vrata odprla, bo začela pospešeno delovati. Pretok zraka v bližini notranje enote mora biti neoviran, v nasprotnem primeru bo njen izkoristek slabši.

Kot so še dodali, namestitev notranje enote na hodnik z namenom zmanjšanja vročine v vseh sobah, v katere je možen vstop s hodnika, ni rešitev, še zlasti, ker hodnik običajno ni neposredno izpostavljen vročim sončnim žarkom. Klimatska naprava bo tako razmeroma hitro ohladila hodnik na nastavljeno temperaturo in se izključila, v preostalih prostorih pa bo še vedno vroče. Zunanja enota naj bo čim bolj zaščitena pred neposrednim sončnim obsevanjem, saj ta lahko poveča porabo energije za približno deset odstotkov, so še opozorili.

Preverite energetsko učinkovitost

Na ZPS-ju ponujajo tudi spletno orodje, s katerim je mogoče izračunati, koliko električne energije bo porabila klimatska naprava, in se tudi na podlagi tega odločiti, katero izbrati. Najslabše ocenjena klimatska naprava na testu ZPS-ja na leto porabi 495 kWh električne energije, najbolje ocenjena pa 291 kWh, tako da so razlike občutne, opozarjajo v zvezi.