Plakat Iva Šubica iz leta 1945: Slovenka svobodna si in prvič boš volila. Foto: Ive Šubic, Muzej novejše zgodovine v Ljubljani
Plakat Iva Šubica iz leta 1945: Slovenka svobodna si in prvič boš volila. Foto: Ive Šubic, Muzej novejše zgodovine v Ljubljani

»Ne, najljutejši boji v javnem življenju ne bi mogli ponižati ženskega dostojanstva bolj, kakor to stori možka brutalnost med štirimi stenami intimne domačije«

»Naše državljanske pravice«, Slovenka 15.12. 1900, 274

false
Fotografija prikazuje delavke Tobačne tovarne. Foto: Muzej in galerije mesta Ljubljane

»Posebno moški smatrajo vsako stremljenje našega spola po izobrazbi in samostojnosti kršenjem svojih starodavnih predpravic.«

Zofka Kveder, 1901

false
delavka Mure Foto: Ivan Kambič, Pomurski muzej Murska Sobota

»Če kaj, se mi je zdela ta tema za nacionalno Televizijo tako rekoč dolžnost, hkrati pa tudi moja notranja nuja. Obdajata nas namreč dva paradoksa: na eni strani izguba oziroma ignoriranje spomina na smele korake posameznic in skupin, ki so v preteklosti hodile po robu in čez zato, da imamo danes enake pravice. Na drugi strani pa se še danes, torej kljub zagotovljeni enakosti, soočamo s stereotipi, s prikritimi in odkritimi seksizmi, s tesnobo pred izgubo pridobljenega in tudi s še nepreseženim razumevanjem vloge žensk v družbi,« pravi Majda Širca.

»Filma se ne oklepata klasične in premočrtne naracije, temveč s filmskim, predvsem asociativnim jezikom prodirata v vzroke in jih navezujeta na posledice. V skrbno preštudiranih sekundah filma so 'skompresirani' čas in prostor, slika in beseda, težave in rešitve. Gre za luščenje vzrokov podrejenosti žensk skozi našo zgodovino in za uvid, da jih lahko odpravljamo zgolj, če se proti njim borimo.«

V prvem dokumentarnem filmu Ženska so zajeti boji za politične pravice – predvsem za volilno pravico, za pravico do dela, enakega plačila, svobodnega odločanja o rojstvu otrok, za civilni zakon in za brisanje družbeno pogojenih razlik. Spregovori o vplivu kataloške cerkve na odvisnost žensk, o umetnicah, delavkah, o kmečkih ženskah, o poti do civilnega zakona, o kontracepciji, menstruaciji, nasilju, kazenski zakonodaji in o številnih omejitvah, ki so jih ženske postopoma rušile.

V drugem filmu pa je zajeto izobraževanje – od učiteljic in njihovega celibata do članic SAZU, kjer je danes le 5% žensk. Film govori o osvobajanju ženskega telesa in o tem, kdaj je lahko ženska sedla na kolo brez očitkov, da se na njem samozadovoljuje. Dotakne se različnih vlog matere, predstavi nekatere smele podjetnice med obema vojnama in reflektira vlogo žensk v obeh vojnah, sploh pa v povojnem obdobju in v socializmu. Dotakne se pretresljive osebne zgodbe Vide Tomšič in njene vse preveč prezrte vloge v povojnem obdobju, ko je bila prva ženska v narodni vladi. Film nas pripelje v današnji čas s sporočilom, da boji niso nikoli končani.

V filmu nastopajo: dr. Milica Antić Gaber, dr. Borut Batagelj, dr. Ana Cergol Paradiž, Irena Destovnik, dr. Mirjam Hladnik Milharčič, dr. Maja Gombač, dr. Mateja Jeraj, dr. Vesna Leskošek, Metka Majer, dr. Danica Purg, dr. Renata Salecl, dr. Irena Selišnik, Ivanka Skamen, dr. Svetlana Slapšak, dr. Gorazd Stariha, akademikinja Alenka Šelih, dr. Kaja Širok, dr. Maca Jogan, dr. Marta Verginella, dr. Nina Vodopivec, dr. Peter Vodopivec in dr. Sabina Žnidaršič.

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija

Fotografije: Pomurski muzej Murska Sobota, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Kovaški muzej Kropa, Muzej novejše zgodovine Ljubljana.

»Ne, najljutejši boji v javnem življenju ne bi mogli ponižati ženskega dostojanstva bolj, kakor to stori možka brutalnost med štirimi stenami intimne domačije«

»Naše državljanske pravice«, Slovenka 15.12. 1900, 274

»Posebno moški smatrajo vsako stremljenje našega spola po izobrazbi in samostojnosti kršenjem svojih starodavnih predpravic.«

Zofka Kveder, 1901