Protestne zahteve kmetov niso nove, pravi Borut Florjančič. "Na kmeta pritiskajo tri ključne stvari. Kmet je vsako jutro s svojim pridelkom na svetovnem trgu. Mleko, sir ali meso se lahko pripeljejo do trgovca in to je konkurenca lokalnim pridelovalcem. Po drugi strani je Evropa zeleni prehod začela izjemno hitro in nepremišljeno, tako da ne bi povzročil velike škode le kmetu, ampak bi se odrekli tudi zdravi hrani, pridelani lokalno in v nadzorovanih pogojih. Tretjič, kmetija je na odprtem, ujme, suše se vrstijo. Ob tem pa kmet nima zagotovljene minimalne plače." Kot pojasnjuje Florjančič, so stroški lahko zelo veliki. "Kmet poseje, stroški so lahko visoki, ampak ne ve, ali bo za bučko dobil 30 centov, 60 ali 90."

S kulturo kričanja se ne pride daleč

Nasilnih protestov kmetov, na primer v Bruslju, Florjančič ne podpira. "Mene je to zabolelo. V Sloveniji smo bili med prvimi v Evropi, ki smo organizirali proteste. Aprila in maja lani smo postavili standard, to so dostojanstvenost, umirjenost, sporočilnost, brez neredov." Stiske kmetov pa razume. "Kot kmet si včasih postavljen v brezizhoden položaj, ko imaš posojilo in ne veš, ali ga boš lahko odplačeval; ne veš, ali bo družina lahko nadaljevala osnovno kmetijsko dejavnost, tedaj sledi izbruh. Ampak zato smo mi v svojem protestu pozvali k dialogu. Takrat je bilo zaman, ker nismo imeli ministra, zdaj pa nadaljujemo dialog."

Nepremišljene in pavšalne evropske uredbe

"Uredba o zmanjšanju rabe fitofarmacevtskih sredstev, na primer, je zvenela zelo lepo, poetično. Toda Evropo, še posebej Slovenijo, bi pahnila v nazadovanje. Če imamo državo, ki porabi osem kilogramov teh sredstev na hektar na leto, in državo, ki porabi dva kilograma, potem pa se pavšalno odloči, da je treba prepoloviti sredstva, s tem dobimo eno državo, ki se vrača v leto 1945, tudi po količini pridelka. S tem bomo naredili Evropo še večjih razlik, na diplomatskem parketu pa je vse videti lepo: za polovico bi zmanjšali uporabo teh sredstev." V Sloveniji smo že brez te uredbe v zadnjih desetih letih zmanjšali rabo fitofarmacevtskih sredstev za približno 40 odstotkov, pove Florjančič in navede še eno veliko pomanjkljivost omenjene uredbe. "Niso se vprašali, kaj bo potem, ko bomo zmanjšali ta sredstva. Kako bomo pridelali hrano ob stalnih pritiskih naravnih katastrof? Od kod jo bomo dobivali? Uvažali jo bomo iz okolij, kjer ne nadzorujejo ne socialnih ne okolijskih ne zdravstvenih standardov. Na primer v Braziliji imajo drugačen pogled na to."

Male in srednje velike kmetije so varuhi biotske raznovrstnosti, a brez pomoči ne zmorejo

"Kmetje so na eni strani predelovalci hrane, na drugi strani pa komunalci. To omogoča izjemno veliko pestrost naravnih habitatov." A brez evropske pomoči, brez subvencij, brez usmerjenih razpisov bi kmetijstvo že zdavnaj zastalo, pravi Florjančič. "Slovenija še posebej temelji na mali in srednje veliki kmetiji in ta ni ekonomsko konkurenčna." Težave so s cenami na trgu. "Dobiček v verigi je neenakomerno ali nepravično porazdeljen. Institucije, ki se ukvarjajo z ekonomiko kmetijstva, vsako leto govorijo o ponovnem dnu kmetijske ekonomike." Pri nas se vsako leto opusti 650 kmetij. Če se mlada družina ali mlad človek odloči, da bo kmetoval, kmalu izračuna, da se naložba ne bo povrnila. "Če mu odločevalci ne zagotovimo, da bo v petih do desetih letih ekonomsko učinkovit, bomo ostali brez hrane, kmetije se bodo še naprej zapirale. Dobiček v verigi se mora od trgovca preseliti do kmetov. Država pa naj se, ko sedi za evropsko mizo, zavzame za svoje kmete."

Več v tokratni oddaji Ob osmih.