Spodnje Stranje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Spodnje Stranje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Razumem ljudi, da si želijo videti bagre v strugi, da se dela, ampak bagri morajo delati po nekih načrtih že takoj na začetku, ne glede na to, ali gre za interventna dela ali ne," opozarja Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo in član sveta vlade za obnovo po poplavah. "Ob vsak bager je treba napotiti inženirja." Če že ne načrt sanacije, bi morale obstajati vsaj terenske skice, podpisan, ožigosan in datiran dokument, ki dokazuje, da se dela pravilno, dodaja Banovec.

Kdo naj vzdržuje vodotoke

V zakon o obnovi po poplavah naj bi vključili tudi pristojnost za urejanje vodotokov. Opozicija predlaga, naj bo to pristojnost občin. "Občine so že v preteklosti ugotovile, da si tega ne želijo," pravi Banovec. "Ne želite si naloge vzdrževanja! Temu namreč sledi nadzor, potem je že spet tu nevarnost korupcije in vse drugo. Nekdo, ki pridobi upravljanje denarja in nadzor nad njim, zaupa dela izvajalcu koncesionarju, mu pove, kaj mora narediti, ko to stori, sledi pregled, ali je vse narejeno in pravilno plačano." Nadzor torej v rokah občin, izvedba pa koncesionarjev. "Kako naj na primer Ljubljana upravlja reko Savo? Ta presega strokovne in organizacijske dimenzije Ljubljane," opozarja Banovec.

Težava umeščanja v prostor

Primer Pirana: "Piran kot vsa svetovna mesta čaka ne prav prijetna prihodnost. Pričakovan dvig morske gladine do leta 2100 je približno en meter. To pomeni, da bo Piran tako rekoč ves čas pod vodo, če ne bo ukrepanja. To verjetno ne bi bil več Piran, kakršnega poznamo," opozarja Banovec. S katerimi sredstvi in kako to rešiti? "Več kot očitno potrebujemo močne inženirske skupine, ki presegajo organizacijsko inženirsko zmožnost ene občine Piran." Pri graditvi na neprimernih zemljiščih gre sicer za kombinacijo pomanjkanja denarja, pomanjkanja kadrov, napačnih političnih odločitev in prostorskega načrtovanja, meni Banovec. Stanje se je sicer nekoliko izboljšalo po letu 2009.

Kam postaviti hiše v prihodnje, je predvsem organizacijski izziv, pravi Banovec. Nujno bo sodelovanje Direkcije za vode in občin, ob tem pa bo treba imeti v mislih varovanje narave in kulturne dediščine. "Seveda je nujen tudi inšpekcijski nadzor posegov, saj ljudje mislijo: To je moje in bom jaz zaščitil, zgradil nasip, da bom na suhem, sosed pa ne."

Primož Banovec: Pri sanaciji vodotokov smo še vedno na začetku

Naročite se na podkast Ob osmih