Vsakič ko se pojavijo poročila o mirovnih pogajanjih, to v svetovni javnosti vzbudi upanje, da bi se vojna v Gazi – ali vsaj najbolj brutalno obračunavanje – lahko končala. Vendar pa se pogajalske strani le približujejo, nikoli pa zares ne pride do sklenitve sporazuma.

Mirovna pogajanja s figo v žepu

"Bolj kot mirovni načrt je to načrt za prekinitev ognja. Prva faza predvideva konec oboroženih spopadov za šest tednov. V tem obdobju naj bi zamenjali izraelske talce za več sto palestinskih zapornikov. V zadnji fazi pa naj bi sledil načrt za obnovo palestinskih ozemelj." Stalna nejasnost daje občutek, da se obe strani pogajanj lotevata s figo v žepu in skritimi nameni.

Veliko nejasnosti je tudi glede tega, kdo je pravi avtor predloga. Rok Zupančič na tem mestu opozarja: "Na neki način igrajo pingpong, za čigav predlog gre, je to ameriški ali izraelski predlog? Zaradi tega prihaja celo do razdora v izraelski vladi, ko ministra Itamar Ben Gvir in Bezalel Smotrič želita Netanjahuja prikazati kot izdajalca, če bi ta predlog podpisal." Tu se kaže tudi nesorazmerna moč najbolj ekstremističnih članov izraelske vlade, ki se ne zadržujejo niti pred smešenjem svojega premierja, če lahko s tem podaljšajo vojno in uničevanje Gaze.

Izrael je v paralizi, Hamas pa se skriva kot spretna miš

Tam še naprej poteka neusmiljeno uničevanje infrastrukture in pobijanje. Izrael trdi, da je zelo blizu končne zmage, da je Hamas stisnjen v kot. A Rok Zupančič meni, da to pravzaprav velja za Netanjahuja. Izrael je v težkem položaju, saj se ves čas bojuje proti sovražniku, ki je v prednosti. "Netanjahu mora ustvarjati vtis, da se nekaj dogaja, da dosegajo svoje cilje. Dejstvo pa je, da v več kot pol leta resnih vojaških ciljev izraelska vojska ni dosegla. Res so v glavnem razbili vojaško infrastrukturo Hamasa, uničili so več deset kilometrov predorov, ki so osrednja točka Hamasovega odpora. Izrael se bori proti sovražniku, ki lahko ta trenutek strelja, na drugi strani pa pride ven v civilnih oblekah. Zato je situacija za Izrael zelo težka." Ofenziva je trenutno usmerjena na uničevanje predorov, operacije pa potekajo tudi na obrobju Rafe.

Hkrati profesor obramboslovja opozarja, da obstajajo dvomi tudi o tistem, kar je izraelska vojska že dosegla. Trdili so, da so sever Gaze vojaško že rešili. "To seveda ni res. Tam potekajo nadaljnje vojaške operacije. To se zgodi vedno, ko ni jasnega političnega cilja. Netanjahu ni nikoli predstavil jasnega cilja, kaj želijo doseči. Če bi izraelska vladajoča politika malo bolj poslušala nasvete upokojenih generalov in upokojenih vodij obveščevalnih služb, bi jasno vedeli, da vojne ne moreš dobiti zgolj z vojaškimi sredstvi ." Zato ni čudno, da je vojna za Izrael moralno in finančno izčrpavajoča.

Dodatno pa stanje zapletajo zaostrovanje na severu Libanona in boji s Hezbolahom ter napete razmere na Zahodnem bregu, kjer je bilo od začetka vojne ubitih več kot 500 Palestincev.

Naposled priznanje Palestine

Sogovornik se je dotaknil tudi povsem svežega domačega dogajanja, torej priznanja Palestine, ki ga je državni zbor izglasoval pozno zvečer. Slovenija želi biti zaupanja vreden igralec v diplomaciji, s takšnimi razvlečenimi postopki, taktičnimi manevri in notranjimi prepiri pa tega vtisa ne daje. Vseeno Rok Zupančič meni, da je "Slovenija s priznanjem Palestine naredila, kar bi morala že davno storiti. Pomislekom in razvlečenim postopkom navkljub, mislim da ni nič zamujeno." Seveda bi bilo lepo, da bi priznanje izvedli skupaj z večjo skupino držav, a to dejstvo ne bi spremenilo ničesar, ne na terenu ne z vidika mednarodnega prava, meni Rok Zupančič.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.