Spletne platforme za kratkoročni najem nepremičnin že dolgo obravnavajo kot glavnega krivca za zvišanje cen najemnin. Države zato omejujejo takšne načine oddajanja nepremičnin. Omejitev je napovedana tudi pri nas. Ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim bi tistim, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev, ta čas skrajšali na 30 dni. Ta čas bi lahko podaljšale le občine.

Razlogi za pomanjkanje stanovanj in visoke cene nepremičnin niso v kratkoročnem najemu, ampak drugje, je prepričan Uroš Buda. "Tisti, ki poskušajo omejiti sobodajalstvo oziroma kratkoročni najem, ne vedo, kaj to je. Ne gre za najem, ampak ponujanje storitev. To je tudi s sodbo ugotovilo sodišče Evropske unije. Po naših podatkih je v Ljubljani od dva do tri odstotke nastanitev oziroma stanovanj ponujenih v kratkoročni najem. In to nikakor ne bo moglo rešiti stanovanjske problematike." Buda to podkrepi s podatkom, da so se cene najemnin in cene nepremičnin za nakup zviševale tudi v času epidemije covida, ko se je število tistih, ki so iskali kratkoročni najem, torej turistov, zmanjšalo za 50 do 70 odstotkov. "Kako se je to odražalo v najemninah? Zvišale so se za 11 odstotkov, prav tako so se podražile nepremičnine." Po prepričanju Bude torej stanovanja, ki jih trenutno oddajajo kratkoročno, ne bodo rešila stanovanjske problematike. "Mislim, da je to samo politični manever pred prihodnjimi volitvami."

Kdo so sobodajalci

To so ljudje, ki so odprti in komunikativni, ki radi sprejemajo goste, pravi Buda. "In delajo tudi takrat, ko je večina prosta. Goste imamo v času dopustov, ob koncu tedna in ob praznikih. Jih sprejmemo in servisiramo. Med nami je kar nekaj tudi upokojencev, ki si z oddajanjem svoje nepremičnine izboljšujejo standard. Nekaj je lastnikov hiš, za katere so te po odselitvi otrok postale prevelike, ne vedo pa, kaj z njimi oziroma ali se bodo otroci vrnili. V tem času kratkoročno oddajajo. So tudi lastniki nepremičnin, ki veliko potujejo in ko jih ni doma, oddajajo. Pa tujci, ki so v Sloveniji kupili nepremičnino. Pridejo dvakrat na leto dopustovat, v vmesnem času pa nepremičnino ponudijo na trg."

Buda zavrne tudi očitek, da se s sobodajalstvom ukvarja tudi veliko profesionalcev, ki na ta način zvišujejo višine najemnin za dolgoročni najem. "Med nami je res nekaj podjetnikov, ki se s tem ukvarjajo profesionalno. Prevzeli so izpolnjevanje pogojev in zapletene birokratske opravke za tiste, ki tega sami ne zmorejo, in so se povezali s temi podjetniki."

Tisti, ki oddajajo kratkoročno, ne bi oddajali dolgoročno

Lani smo opravili anketo, v kateri je sodelovalo 500 sobodajalcev. In kar 90 odstotkov jih je reklo, da svojih nepremičnin ne bi oddajali dolgoročno. Podobne podatke smo dobili pred kratkim na webinarju na to temo. " To ni zelo presenetljivo. Pred očmi je namreč treba imeti vso Slovenijo. V Ljubljani je povpraševanje po dolgoročnem najemu veliko, drugje po državi pa ne."

Ni meril za podaljšanje

Uroš Buda je kritičen tudi do možnosti, da bi občine odločale o podaljšanju dovoljenega kratkoročnega najema. Pogreša konkretna merila za to. "Predpisi bi morali biti jasni. Ker gre za omejevanje zasebne lastnine, bi morali veljati na državni ravni. Če bodo občine tu dobile pristojnost podaljšanja, je treba določiti jasna merila. Mi bi predlagali preprosto rešitev, da se po prostorskih načrtih, ki že obstajajo, določi območja, na katerih so stanovanjska naselja in kratkoročno oddajanje ni dovoljeno; v središčih mest, kjer so dovoljene vse dejavnosti, pa omejitev za kratkoročno sobodajalstvo ne bi bilo."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih