Število nezadostnih ocen, ki jih je prejel Golob, je višje od nezadostnih ocen, ki jih je prejel predsednik SDS-a Janez Janša.

Podpora je močno padla tudi Gibanju Svoboda. "Anketa bo zato gotovo trenutek streznitve in hladna prha za največjo koalicijsko stranko, ki za vodilnim opozicijskim SDS-om močno zaostaja. Razlika med njima znaša toliko, kot imata izmerjeno podporo tokrat NSi in Levica skupaj," so zapisali na Delu.

"Vsa velika pričakovanja so se razblinila, ne verjamem, da je kje še kdo, ki verjame, da je ta vlada sposobna še kaj resnega narediti v koristi države. Na levici vlada panika, ker jo to, kar se dogaja, lahko pokoplje," je rezultate ankete za Delo komentiral profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in komunikator Dejan Verčič, ki je svetoval številnim politikom, tudi nekdanjemu predsedniku vlade in predsedniku republike Janezu Drnovšku.

S posebno anketo so preverili tudi, kako javnost ocenjuje Golobovo idejo o rekonstrukciji vlade oziroma zmanjšanju števila ministrstev. Tako 46,3 odstotka vprašanih meni, da zmanjšanje števila ministrstev ne bi imelo učinka. Medtem jih 31,2 odstotka meni, da bi bila vlada učinkovitejša, 12,2 odstotka pa, da manj. Neopredeljenih je 10,3 odstotka.

Delež zelo pozitivnih oz. pozitivnih ocen Golobove vlade znaša le še 18,4 odstotka. Trend pozitivnih ocen dela vlade se znižuje že od Golobovega razhoda z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar razen enkratnega odboja navzgor po avgustovskih poplavah, navaja Delo.

Mediana je poleg tega anketirance spraševala, kakšna je po njihovem mnenju vladna ocena škode po poplavah v znesku deset milijard evrov. Za 31,4 odstotka je previsoka, za 23,5 odstotka prenizka, za 15,7 odstotka pa pravilna. Neopredeljenih je 29,4 odstotka.

Pri vprašanju, kako naj država zagotovi sredstva za financiranje sanacije, je bilo mogočih več odgovorov. Po mnenju 76,6 odstotka vprašanih naj to stori z učinkovitejšo javno porabo, po mnenju 21,6 odstotka z zadolžitvijo v tujini oz. posojilom, po mnenju 13,7 odstotka z ljudskimi obveznicami, po mnenju 5,6 odstotka pa z novimi davki. Za drugo se je odločilo 13 odstotkov anketiranih.

Mediana je anketo izvedla med 6. in 9. novembrom na vzorcu 705 ljudi.