Evropskih volitev se bo zagotovo ali verjetno udeležilo 81,1 odstotka sodelujočih, medtem ko se jih 14,8 odstotka zagotovo ali verjetno ne bo udeležilo, izhaja iz rezultatov, ki jih je objavilo Delo. Neopredeljenih je 4,1 odstotka vprašanih.

Glede na preteklo udeležbo in napovedi se sicer zdi malo verjetno, da bo volilna udeležba res tako visoka, navaja Delo. Volilna udeležba na evropskih volitvah je v Sloveniji namreč precej nižja od povprečja. Leta 2019 je bila 28,89-odstotna.

Po besedah direktorice Mediane Janje Božič Marolt ocenjujejo, da bi ob nespremenjenih okoliščinah udeležba lahko dosegla 36 odstotkov. Izkušnje namreč kažejo, da je napoved udeležbe v javnomnenjskih raziskavah po navadi precenjena. Na podlagi podatkov javnomnenjskih raziskav iz leta 2019 in uradnih rezultatov zadnjih volitev v Evropski parlament pa ocenjujejo, da bi udeležba res lahko bila višja kot leta 2019.

Če bi bile volitve danes, bi SDS dobil 20,7 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 13 odstotkov, SD 6,4 odstotka in NSi 6,2 odstotka. Levica bi dobila 4,5 odstotka in zunajparlamentarna stranka Resni.ca 4,1 odstotka. Manj kot štiri odstotke glasov pa bi dobili Piratska stranka Slovenije in Vesna - zelena stranka (po 3,3 odstotka), Glas upokojencev Pavla Ruparja (2,7 odstotka) in SLS (2,4 odstotka). Na evropskih volitvah 9. junija bomo v Sloveniji volili devet evropskih poslancev.

Neopredeljenih je 18,6 odstotka sodelujočih, nobene od teh strank jih ne bi izbralo 6,4 odstotka, da ne bi volili, jih je odgovorilo 4,3 odstotka, za drugo bi se jih odločilo 1,7 odstotka, odgovoriti jih ni želelo 1,4 odstotka, prazno ali neveljavno glasovnico pa bi jih oddalo odstotek.

Križanje anketnih podatkov kaže, da bi SD na evropskih volitvah dobil glasove potencialnih volivcev, ki bi na državnozborskih volitvah volili Gibanje Svoboda, navaja Delo.

Skoraj polovica oz. 48 odstotkov vprašanih je v anketi povedala, da običajno na volitvah v Evropski parlament izkoristijo možnost za uporabo preferenčnega glasu, medtem ko jih je skoraj 39 odstotkov navedlo, da te možnosti navadno ne izrabijo.

Preferenčni glasovi so marsikdaj poskrbeli za presenečenje – največji sta bili leta 2004 in deset let pozneje, ko sta se s pomočjo preferenčnih glasov v Evropski parlament uvrstila prvaka dveh strank, Borut Pahor iz SD-ja in Franc Bogovič iz SLS-a. Za evropska poslanca sta bila izvoljena z zadnjega mesta na listi. V Evropski parlament je bila zaradi preferenčnih glasov denimo izvoljena Tanja Fajon, ne pa nosilec liste in Pahorjev naslednik Igor Lukšič.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je anketo izvedel med 5. in 7. marcem, sodelovalo pa je 723 ljudi.