Minister je napovedal skorajšnji sprejem novele zakona o gasilstvu, glede organizacije dela koroških poklicnih gasilcev ob zgrajeni hitri cesti pa se je zavzel za krepitev zavoda.

Novelo zakona o gasilstvu je minister Matej Tonin označil kot enega ključnih dosežkov svojega mandata na čelu ministrstva za obrambo. Dejal je, da so zakon v decembru usklajevali in je usklajen, ob tem pa se je zahvalil tako Združenju slovenskih poklicnih gasilcev kot Gasilski zvezi Slovenije, ki da so skupaj z njimi vztrajali do konca in "bili pripravljeni tudi na kompromis".

Zakon je po ministrovih besedah velik korak naprej, med drugim zajema zdaj tudi poklicne gasilce, temeljna služba slovenskega sistema zaščite in reševanja pa ostajajo prostovoljni gasilci, ki bodo hkrati visoko strokovno usposobljeni. Visoko raven sistema bodo v prihodnje zagotavljale tudi načrtovane naložbe, prav tako je priznanje za slovensko gasilstvo tudi to, da mu je zaupana organizacija za letos načrtovane gasilske olimpijade, je poudaril minister.

Po njegovih besedah bo vlada zakon kmalu poslala v parlamentarno proceduro, sam pa predvideva, da bi lahko bil marca sprejet v DZ-ju.

Sprejetja zakona se veselijo tudi poklicni gasilci, je danes povedal predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak. Poudaril je, da je zanje ključnega pomena, da bodo poklicni gasilci zapisani v zakonu, do zdaj namreč niso bili.

Če se zaprejo še pogajanja s sindikatom poklicnih gasilcev, potem je bilo v tem mandatu ogromno narejenega, je še ocenil minister. V povezavi s pogajanji je dejal, da so zaprte glavne dileme, od večjih stvari ostaja odprto še vprašanje dopusta. Med posameznimi zavodi so namreč velike razlike, pogajalci pa zdaj iščejo neko skupno pot. Pogovori zadevajo okoli 800 poklicnih gasilcev, ki so zaposleni v javnih zavodih, medtem ko je vseh poklicnih gasilcev v Sloveniji, skupaj s tistimi, zaposlenimi v gospodarskih družbah, okoli 1300.

Minister Tonin se je sicer s predstavniki ravenskih poklicnih gasilcev pogovarjal o mogočih oblikah učinkovite organizacije dela takrat, ko bo na Koroškem zgrajena hitra cesta oz. tretja razvojna os. Tu so se po ministrovih besedah nakazale nekatere želje, da ne bi celotna Koroška koncentrirala sile le v poklicnem jedru, ampak se nakazujejo interesi, da bi šli v prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom.

Minister pri tem vidi nevarnost, da se bodo stvari preveč razbile, kar za Koroško po njegovih besedah ne bi bilo dobro. Zato spodbuja župane in preostale, da bi našli skupni jezik ter v finančnem in kadrovskem smislu krepili obstoječi Koroški gasilski zavod, ki je edini zavod s poklicnimi gasilci v regiji.

Predsednik združenja poklicnih gasilcev Korošak, sicer zaposlen v Koroškem gasilskem zavodu, je dejal, da so na Ravnah pogoji dela za poklicne gasilce zelo dobri, se pa srečujejo s prostorsko stisko, zato tudi z ravensko občino potekajo pogovori o urejanju tega vprašanja. Sicer pa je Korošak omenil tudi možnosti iskanja prostorskih rešitev v okviru pogovorov z Darsom, ki že gradi hitro cesto proti Koroški.

Trenutno je v Koroškem gasilskem zavodu zaposlenih 18 poklicnih gasilcev, ko pa bo zgrajena hitra cesta, po Mežiški dolini tudi z načrtovanimi predori, pa Korošak ocenjuje, da bo treba dodatno zaposliti deset poklicnih gasilcev, kar pomeni tudi večje potrebe po prostoru za sam zavod.

Župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, s katerim se je minister prav tako sešel danes, pa je dodal, da je ambicija zavoda, da bo na hitri cesti skrbel za varnost, ter da pogovori o tem, kje bi bila mogoča dislocirana enota zavoda, še potekajo.