Opozorili so na kadrovsko stisko in finančne težave ter poudarili velik pomen manjšinskih medijev pri širši prepoznavnosti manjšinskih skupnosti v Sloveniji in povezovanju z večinskim prebivalstvom.

Urednica in voditeljica oddaje NaGlas! na TV Slovenija Saša Banjanac Lubej je povedala, da je ostala edina novinarka pri oddaji, namenjeni pripadnikom albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji, potem ko se je vodstvo marca odločilo za prekinitev sodelovanja z drugimi novinarkami. Odločitev po njenih besedah pomeni ukinitev oddaje v obliki, kot je bila zasnovana pred osmimi leti.

"Oddaja, čeprav okrnjena, je še vedno na sporedu – trudimo se ohranjati kakovost –, a ne more izpolnjevati nalog, ki smo si jih zadali ob ustvarjanju takšne oddaje," je opozorila. Oddaja se namreč predvaja vsako drugo soboto na prvem televizijskem sporedu in se izmenjuje z oddajo za Rome. Kot je pojasnila, so pri oddaji sodelovale novinarke, katerih materni jezik je eden od jezikov omenjenih skupnosti in ki so bile zaradi tega tudi povabljene k ustvarjanju oddaje.

"S podobnimi izzivi se spopadamo tudi pri romskih oddajah, še posebej na radijski strani, na kateri sem edini zaposleni, na televizijski oddaji Kaj govoriš? pa delata občasno še dve honorarni sodelavki," je povedal voditelj in urednik romskih oddaj na RTVS Sandi Horvat. Zelo pogosto se namreč zgodi, da mora radijsko oddajo Naše poti pripraviti in voditi sam.

Kot je pojasnil, je njegov teden zelo pester tudi zaradi številnih službenih poti, a se, kot pravi, trudijo delati kakovostno. Kot uredniku radijske oddaje, ki je na sporedu že 15. leto, se mu zdi pravično, da enakomerno zastopajo Rome na Dolenjskem, v urbanih središčih in Prekmurju.

Damian Fischer, novinar in urednik Regionalnega RTV-centra Koper – Capodistria ter član programskega odbora RTV-ja za programe italijanske narodne skupnosti, je poudaril, da morajo delovati na več področjih. Zdaj ureja dnevnik dvakrat tedensko in posebno 20-minutno oddajo ob petkih z aktualnimi temami. Tudi on je kot največji problem navedel pomanjkanje kadra in financ.

"Našo kulturo je težko razvijati zaradi finančnega problema, a delujemo, saj je naša misija, da informiramo," je dejal. Zanimanje za novinarsko delo med mladimi je, a težava večine je v tem, da morajo poznati italijanski in slovenski ter včasih tudi hrvaški jezik. Težko je nekoga dobiti z vsemi temi specifikami, je dodal.

Sandor Kovacs, doktorski kandidat in dolgoletni sodelavec Pomurskega madžarskega radia, je predstavil večplastno delo, ki ga opravlja. Poudaril je, da kot manjši radio nimajo veliko zaposlenih in bi potrebovali kakšnega zaposlenega več. "V Ljubljani imajo za to tri ljudi, pri nas je le eden," je dejal.

V nadaljevanju so sogovorniki med drugim spregovorili tudi o tem, kako omenjeni mediji nagovarjajo mlajše generacije v manjšinskih skupnostih. Kot so pojasnili, so komunikacijo ustvarili prek spleta in družbenih omrežij, ker "brez tega prihodnosti na dolgi rok ni". Izrekli so tudi poziv medijem k pogostejšemu pokrivanju manjšinskih tematik in vprašanj.