Seznanil se je tudi s poročilom o doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.

Vlada želi s predlagano novelo uskladiti ureditev z ustavno odločbo. Tako je predlagano, da se zniža zgornja omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke s 60 milijoni evrov na en milijon evrov. To hkrati ustreza znesku 500.000 evrov za pravdni postopek.

Cilj predloga je tudi prilagoditi sodne takse spremembam v veljavni zakonodaji, ki so nastopile v obdobju od uveljavitve novele zakona o sodnih taksah iz leta 2016, predvsem na področju postopkov v družinskih zadevah. Vse sodne takse za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij bodo zbrane na istem mestu in urejene enotno.

Prav tako je eden od ciljev predloga rešitev problematike pri zagotavljanju spisnih listin v zadevah, kjer odvetniki izvajajo obrambo po uradni dolžnosti. V ta namen se predlaga prestavitev nastanka taksne obveznosti za fotokopije listin iz sodnih spisov in za izbiranje in kopiranje podatkov ter izdajo nosilca podatkov na konec kazenskega postopka. To bo po predlogu veljalo v primerih, ko mora te takse plačati obdolženec, ki mu je sodišče postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.

Poslanci so predlog novele potrdili brez razprave.

V nadaljevanju pa so se seznanili s poročilom o doseganju ciljev iz prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja. Vlada v njem ugotavlja, da je bila večja vloga stroke uresničena s centralizacijo naslovnika strokovnih vprašanj, torej z ustanovitvijo Strokovnega sveta, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej.

Ob pobudi tega sveta za ustanovitev zbornice sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev pa je posredoval oceno ministrstva, da niso prepričljivo utemeljili, da bi zbornica kot nosilec javnega pooblastila lahko suvereno in učinkovito opravljala naloge, ki naj bi bile predmet urejanja v zborničnem sistemu.

Poleg tega ministrstvo ugotavlja, da glede ustanovitve zbornice ni konsenza niti med samimi sodnimi izvedenci, cenilci in tolmači, zaradi česar bo najprej med njimi opravilo poizvedbo o naklonjenosti tovrstni ureditvi.

Željko Cigler iz Levice je v razpravi dejal, da je sodelovanje ministrstva s Strokovnim svetom prešibko in bi ga bilo zato treba okrepiti. Spomnil je na določbo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2019, po kateri vlada v dveh letih od uporabe tega zakona skupaj s Strokovnim svetom poroča DZ-ju o doseganju ciljev iz prenove ureditve in o potrebi po ustanovitvi zbornice.

Ratej je pri tem pojasnil, da se včasih različna stališča ne morejo združiti. Glede na to so se odločili, da stališča Strokovnega sveta priložijo poročilu.