Ob 70. obletnici Avstrijske državne pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, gre za pomembno sporočilo, so menili poslanci in poudarjali pomen dvojezičnega šolstva in sodstva.

Predlog deklaracije pozdravlja vključitev zavez v korist krepitve položaja narodnih manjšin v Avstriji v koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade in priznava napredek v odnosu večine do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Ocenjuje pa, da napredka na določenih področjih ni mogoče pripisati sistemskemu pristopu zveznih in deželnih oblasti, in ugotavlja, da se določbe 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), ki ureja zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ne izpolnjujejo v celoti.

Avstrijo poziva, da obveze izpolni v celoti, prednostno pa sprejme ukrepe, ki so nujni na področju dvojezičnega izobraževanja – med temi izpostavlja ukrepe za dvig kakovosti dvojezičnega šolstva, vključitev predšolske vzgoje v dvojezični izobraževalni sistem ter zagotovitev možnosti za učenje maternega jezika tudi izven območja poselitve narodne manjšine.

Deklaracija še izraža podporo uresničitvi zahtev iz peticije, ki so jo v prizadevanjih za nujne ukrepe na področju dvojezičnega šolstva in sodstva osrednje organizacije slovenske narodne skupnosti leta 2023 vložile pri odboru Evropskega parlamenta za peticije.

Predsednico DZ-ja deklaracija pooblašča, da o njej obvesti tudi predsednika avstrijskega parlamenta.

Podpise so prispevali poslanci vseh poslanskih skupin. Člani odbora in komisije so poudarjali pomen tovrstne enotnosti in predlog podprli soglasno. Prvopodpisana, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, upa na tovrstno podporo tudi ob glasovanju v DZ.

Deklaracijo je označila kot "dramilo vsem Slovencem, na obeh straneh meje, (...) da slovenski jezik (...) izginja tam, kjer je obstajal stoletja". Po njenih besedah je deklaracija pomembno simbolno dejanje in obenem sporočilo, da bo Slovenija, ki je nesporna naslednica ADP-ja, reagirala proti vsakršnim poskusom slabitve položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Obenem Klakočar Zupančič deklaracijo vidi tudi kot priložnost, da "ugotovimo, kaj je še mogoče narediti, da bi odpravili odvisnost Slovencev od vsakokratnih politik republike Avstrije", še posebej v času, ko so – tudi v Avstriji – v vzponu skrajno desne stranke.

Tako poslanci kot predstavniki zunanjega ministrstva in urada vlade za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so v razpravi poudarjali pomen deklaracije v letu, ko zaznamujemo tako 70. obletnico podpisa ADP-ja kot 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

Obenem so hvalili prizadevanja organizacij slovenske narodne skupnosti v Avstriji, katerih predstavniki so na seji predstavili nekatera najbolj žgoča področja.

Predstavnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je denimo poudaril pomen dvojezičnosti v izobraževanju od jasli do univerze. Susanne Weitlaner iz Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko pa je opozorila na slabše razmere na področju dvojezičnega šolstva na Štajerskem in Koroškem.

Pozneje so se člani kolegija predsednice DZ-ja na današnji seji dogovorili o sklicu izredne seje DZ-ja. Ta bo potekala v sredo, na njej pa bodo med drugim obravnavali tudi predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi slovenske manjšine v Avstriji.