Poslanci iz vrst SDS-a, SMC-ja in NSi-ja so v podporo predlogu opozarjali, da je epidemija covida-19 prinesla še dodatne izzive. Kot dodaten argument za državnega sekretarja je Robert Polnar (DeSUS) navedel tudi povečanje v proračunu ministrstva za zdravje v letih 2020, 2021 in 2022 v primerjavi z realizacijo v letu 2019 za "več sto milijonov evrov", kar bo treba upravljati.

Da so razmere v zdravstvu težke in je tudi epidemija odprla številna vprašanja, se je prav tako strinjal Andrej Rajh (SAB) in napovedal, da zato v SAB-u predlogu ne bodo nasprotovali.

V LMŠ-ju so zaradi nerešenega vprašanja razdelitve mest v delovnih telesih sejo obstruirali. V opozicijskih SD-ju in Levici, kjer predloga prav tako ne podpirajo, so ob tem zdajšnjo koalicijo spomnili tudi na nekatere izjave njenih predstavnikov, takrat opozicijskih poslancev, izpred nekaj let, ko se je dvigovalo število državnih sekretarjev na ministrstvu za finance.

Predlog novele predvideva tudi, da se bo interni informacijski sistem ministrstva za notranje zadeve izločil iz centralizacije informatike v državni upravi, kot to na primer že velja za policijo ter področje obrambe. Boštjan Koražija (Levica) je izrazil bojazen, da bi se s tem zmanjšal nadzor nad tem kaj, kdo in zakaj pregleduje podatke v teh bazah. Dušan Verbič (SMC) pa je nasprotno poudaril, da gre za smiselno odločitev in da gredo rešitve v smeri večje informacijske varnosti.