"Državni svet meni, da je tudi dolžnost vlade, da z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja gospodinjstev, pri čemer pa zakon predstavlja korak k nižjim neto plačam," je v ponedeljek izglasovan veto utemeljil državni svetnik Marko Zidanšek.

"Če bi nekdo v letu 2023 prejemal isto bruto plačo kot letos in bi začele veljati rešitve, ki jih vlada predlaga s to novelo, bi bila do petkratnika povprečne plače neto plača višja," je odvrnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.

Ob tem je spomnil na številne ukrepe, s katerimi je vlada naslovila draginjo, med drugim subvencije kmetom, podvojitev otroškega dodatka za tri mesece, draginjski dodatek, tudi dodatek k pokojnini.

Člani odbora iz vrst koalicija in opozicije so bili v razpravi razdeljeni.

"Interesna združenja obrtnikov, podjetnikov in delodajalcev so bila zelo negativna do predlagane spremembe. Vsi so bili enotni, da davčno reformo podpirajo, a mora biti ta premišljena in primerna za vse," je poudaril Rado Gladek (SDS).

Tine Novak (Svoboda) je poudaril, da se novela ni sprejemala izolirano, pač pa v odvisnosti od ogromno preostalih "zelo dragih in do proračuna potratnih" drugih ukrepov, ki naslavljajo resne generatorje stroškov naših državljanov.

Jožef Lenart (SDS) je veto državnega sveta pozdravil. "V zakonu je veliko več slabosti kot izboljšav," je prepričan in med drugim navedel dvig stopnje dohodnine pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem.

"Ta vlada močno poudarja, da bo razrešila stanovanjsko problematiko mladih. Težava je resnično trn v peti že nekaterih zadnjih vlad, to si moramo priznati, ampak to, da vlada vidi samo Ljubljano, podeželja pa ne, je to popolnoma necelovita rešitev," je dejal Lenart.

Monika Pekošak (Svoboda) je medtem zavrnila enega od očitkov državnega sveta, in sicer da za normirance zakon ni dodelan. "Kje ni dodelan, mislim, da smo ga skozi ves ta čas zelo dodelali, tudi skupaj z opozicijo. Vemo, da smo se odločali skupaj, opozicija je dala drugačen predlog, ki smo ga na odboru tudi sprejeli," je poudarila.

Po njenih besedah sta se ustvarili dve skrajnosti – davčni privilegiranci in reveži, ki so prisiljeni v prekarstvo. "Ali imamo v tej državi cilj, da imamo čim več zaposlenih, ali cilj, da je čim več ljudi, ki plačujejo štiri odstotke davka, ki ga nikjer v Evropi ni, še v Luksemburgu ne," je dejala.

Odbor je na koncu ocenil, da je novela zakona primerna. K vnovični potrditvi je v na današnji dopisni seji sprejetem mnenju pozvala tudi vlada.

"Vlada se zaveda nadpovprečne obremenitve plač v Sloveniji, prve korake pri razbremenitvi pa skuša narediti že s to novelo zakona o dohodnini," so sporočili z vlade. Davčni sistem mora biti kar se da pregleden in predvidljiv, zato je pomembno, da so zakoni na davčnem področju pravočasno uveljavljeni, je med drugim še zapisala vlada.

DZ je novelo zakona potrdil 28. novembra z glasovi poslancev Svobode, SD-ja in Levice. Novela bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poslanci SDS-a so glasovali proti, v NSi-ju so se vzdržali.

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Potem ko so državni svetniki v ponedeljek na novelo izglasovali veto, bo moral DZ o noveli odločati vnovič. Takrat bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov.