Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je na seji odbora DZ-ja pojasnil, da bo ministrstvo za zdravje glede na predlog proračuna v prihodnjem letu razpolagalo s 389,7 milijona evrov več kot v sprejetem proračunu.

Glavnina povečanja se nanaša na financiranje epidemije covida-19, za investicije (142 milijonov evrov), dolgotrajno oskrbo in obvezno zdravstveno zavarovanje za socialno ogrožene. Drugim programom na področju zdravstva bo namenjenih 143 milijonov evrov, in sicer za zdravstveno varstvo socialno ogroženih. V prihodnjem letu se uvaja tudi podeljevanje štipendij v zdravstveni dejavnosti, za kar je namenjenih 180.000 evrov.

V okviru investicij načrtujejo dokončanje hospitalnega bloka in diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), zaključek prve etape nadomestne novogradnje celjske bolnišnice, energetske sanacije, novogradnje objekta Šentvida pri Stični, izgradnjo urgentnega centra na Ptuju, ureditev prostora nekaterih bolnišničnih lekarn, izgradnja infekcijskih klinik in investicije na primarni ravni.

Za leto 2023 je predlog proračuna za 159 milijonov evrov nižji kot leto prej. Za skoraj 186 milijonov evrov manj sredstev načrtujejo za obvladovanje epidemije, saj so po besedah Cuglja "optimisti in verjamemo, da bo epidemija počasi splahnela". Povečujejo pa se sredstva za investicije in dolgotrajno oskrbo. Za investicije nameravajo nameniti 155,4 milijona evrov.

Financiranje epidemije covida-19 bo v letu 2023 financirano le iz kohezijskih sredstev, v vrednosti 78 milijonov evrov, namenjena pa bodo predvsem zdravstveni infrastrukturi.

Več opozicijskih poslancev je sicer pozdravilo, da se sredstva za zdravstvo povečujejo, a so opozorili na zadolževanje države na ta račun. Poslanec Levice Željko Cigler je tudi primerjal, koliko se bo v prihodnjih letih namenilo za zdravstvo in za vojsko, poslanec LMŠ-ja Jože Lenart pa je pripomnil, da v zdravstvu niso potrebne samo investicije, ampak tudi sredstva za boljšo organizacijo in boljšo učinkovitost ter za informacijsko podporo v zdravstvu.

Po besedah Cuglja na ministrstvu pripravljajo projekte za enotno informacijsko platformo, za to je v okviru projekta odpornost zagotovljenih 15 milijonov evrov evropskih sredstev. Brez evropskih sredstev pa imajo za prihodnje leto za digitalizacijo predvidena dva milijona evrov. Denarja je torej po njegovih besedah dovolj, treba pa je pripraviti dobre projekte.

V predlogu proračuna je pokrit del investicij, ki so za prihodnje leto predvidene s sprejetim zakonom o investicijah v zdravstvu. Sredstva za dolgotrajno oskrbo pa so predvidena, če bo v prihodnjem letu začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo kmalu začel svojo pot v DZ.

Po oceni poslanke SDS-a in predsednice odbora Anje Bah Žibert sta proračunska dokumenta za prihodnji dve leti dobro pripravljena, saj postavljata prave prioritete, ki so nujne v državi. Glede navedb o zadolževanju je odgovorila, da se je država zadolževala tudi v preteklosti, a se je takrat denimo za kritje lukenj v bankah, tudi zasebnih.

Poudarila je, da je zdravstveni sistem podhranjen, s predlaganima proračunoma in nekaterimi drugimi ukrepi pa se v zdravstvo vlagajo pomembna sredstva. To so po njeni oceni pomembni koraki, da ne bomo nenehno v strahu, ali bo naš zdravstveni sistem zdržal. Na očitke, da se vlagajo sredstva v vojsko, pa je odgovorila, da se vlagajo tako v zdravstvo kot v vojsko, saj je tudi tam denar potreben.