Pahor se v Valletti mudi na povabilo gostitelja, predsednika Malte Georga Velle, s katerim sta se v sredo že srečala. Na vrhu mu družbo poleg gostitelja delajo še voditelji in voditeljice Estonije, Grčije, Irske, Italije, Latvije, Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Portugalske in Slovaške.

Osrednja vsebina letošnje razprave je obravnava in izmenjava mnenj o učinkih vojne v Ukrajini na varnost in stabilnost na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Predsedniki se pogovarjajo o globalni vlogi Evropske unije v luči letošnje 65. obletnice podpisa rimske pogodbe, s poudarkom na premagovanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, energetika, zdravje, izobraževanje in prehranska varnost, so sporočili iz predsednikovega urada.

Pahor je ob tej priložnosti dejal, da se je tako v svojem nastopu na konferenci kot v dvostranskih pogovorih zavzel za ohranitev in okrepitev enotnosti EU-ja v spopadanju s posledicami vojne v Ukrajini, pa tudi v spopadanju z Rusko federacijo kot agresorjem. Ponovil je, da Evropa ne sme ponoviti napake iz leta 2014, ko se ni dovolj odločno odzvala na rusko zasedbo Krima.

V izjavi ob robu srečanja je dodal še, da je treba čuvati tudi enotnost zveze Nato. Glede prošnje Ukrajine za polnopravno članstvo v Natu je povedal, da "ima Ukrajina vso pravico, da sama izbere svojo zunanjo in varnostno politiko", zavezništvo pa da mora imeti odprta vrata. Pri tem je poudaril, da mora o tem seveda odločati vseh 30 aktualnih članic Nata.

Poudaril je še, da je treba storiti vse, da se hkrati ne poslabšajo razmere na Zahodnem Balkanu in pozval voditelje, naj bodo bolj fleksibilni glede širitve EU-ja na to območje.

Voditelji držav članic Evropske unije se v tem formatu enkrat letno sestajajo od leta 2003, ko so se na pobudo tedanjega predsednika Portugalske prvikrat srečali v portugalskem mestu Arraiolos.