Ustava kot rojstni list države določa njeno ureditev, katere bistvo je sobivanje različnosti, je poudaril Pahor.

Da bi razumeli pomen sprejetja ustave moramo po Pahorjevem mnenju to postaviti v širši kontekst dogodkov ob obeležitvi 30. obletnice osamosvojitve slovenske države. Kot je namreč ocenil, je sprejetje ustave decembra 1991 v kolektivni zavesti Slovencev morda premalo navzoče kot eden izmed pomembnejših mejnikov, ki so tlakovali pot k osamosvojitvi Slovenije.

Ob tem je Pahor spomnil, da je slovenska ustava najdlje trajajoča ustava, ki smo jo Slovenci kot narod skozi zgodovino imeli, hkrati pa pomeni "rojstvo naše suverene države". S sprejemom ustave smo namreč opredelili vsebino slovenske države, demokratično ureditev, temelječo na spoštovanju človekovega dostojanstva in varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin, je poudaril Pahor.

Po njegovih besedah temeljna ustavna listina kot rojstni list države skupaj z ustavo in spremljajočimi ustavnimi zakoni določa temeljne okvire in pogoje svobodnega in pravičnega sožitja vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. "Določajo njeno ureditev, katere bistvo je sobivanje različnosti, različnih idej, tudi interesov, različnih predstav o bodočem razvoju države," je dejal Pahor. Po njegovem mnenju je prav to bistvo demokracije.

Ustava določa svobodo in hkrati okvire svobodnega življenja in ustvarjanja, zagotavlja ravnotežje med svobodo in redom, pri tem pa so ustavne norme in načela odraz družbenega razvoja in vrednot, je prepričan Pahor. Ob tem je opozoril, da je ob pogledu v prihodnost moč pričakovati, da utegnejo z uveljavljanjem novih tehnologij, sodobne inteligence in digitalizacijo nastati novi ustavno pravni izzivi ter nove interpretacije ustavnopravnih načel. "Hkrati pa se v naši družbeni in politični stvarnosti krepi potreba po doslednem in enakopravnem uveljavljanju vladavine prava za vse," je dodal.

Po Pahorjevih besedah se namreč še vedno kaže potreba po doslednejšem spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic pri nas, saj lahko samo to vodi k večjemu zaupanju v sodstvo in njegovo neodvisnost. "Zaupanje v neodvisnost sodišč in njihovo visoko profesionalnost je osnova delovanja pravne države in zaupanja državljanov, da spoštovanje prava pomeni tudi pot k njihovemu skupnemu uspehu," je dejal predsednik republike. Ob tem je še poudaril, da je dolžnost vseh državljank in državljanov, vseh vej oblasti in državnih organov, da spoštujejo in varujejo slovensko ustavo.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi soavtor ustave Franc Grad, ki je ob tem poudaril, da je ustava ena temeljnih vrednot našega družbenega življenje. Hkrati je pozdravil jubilejno izdajo ustave, ki je po njegovi oceni izkaz spoštovanja do slovenskega ustavnega razvoja in ustave same. Kot je še poudaril Grad, je nekoč zmotno veljalo prepričanje, da ustava v bolj zapletenih družbenih okoliščinah ni uporaben instrument. Prav v okoliščinah, v katerih živimo, se je izkazalo nasprotno, ustava je še vedno in bolj kot kadarkoli prej garant demokratičnega življenja v državi, je prepričan Grad.

V družbi Uradni list in podjetju Litteralis so 30. obletnico sprejema ustave obeležili z njeno jubilejno izdajo. Poleg besedila ustave, ki vključuje tudi vse njene spremembe, publikacija vsebuje tudi temeljno ustavno listino o neodvisnosti in ustavne zakone. Jubilejna izdaja vsebuje tudi uvodni nagovor predsednika republike in zgodovinski pregled dogajanja od ustavnopravnih začetkov razvoja države do nastanka sodobne ustave leta 1991, ki so ga pripravili pravniki Franc Grad, Ciril Ribičič in Igor Kaučič, ki so sodelovali pri pripravi ustave.