Predlaganega sklepa SDS-a o pripravi ocene tveganj in vplivih zelenega prehoda na konkurenčnost gospodarstva niso podprli.

Proizvodnja energetsko intenzivnih podjetij se je lani zaradi podražitve energentov in padca povpraševanja skrčila bolj od evropskega povprečja, so med razlogi za sklic današnje nujne skupne seje pristojnih parlamentarnih odborov navedli v SDS-u. Tveganja novih gospodarskih šokov so velika, cene energentov pa niso več konkurenčna prednost gospodarstva. Evropa po besedah Franca Rosca (SDS) pri tem izgublja konkurenčni boj z ZDA in s Kitajsko.

V največji opozicijski stranki so ob tem poudarili, da ima Slovenija "praktično najvišjo ceno električne energije v Evropi", kar so predstavniki vlade zavrnili.

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen, Slovenija kot "gospodarski in energetski malček" ne more vplivati na razmere na svetovnih energetskih trgih, lahko pa uspešno obvladuje tveganja, kar je vlada po njenih besedah tudi uspešno naredila.

"V Sloveniji maloprodajna električna cena električne energije za poslovni odjem ni nekonkurenčna, niti ni višja od povprečja EU-ja in to jasno kažejo edini merodajni uradni podatki Eurostata," je poudarila.

Se je pa Slovenija glede na primerjave z določenimi državami v EU-ju, kar se tiče oskrbe z energijo na začetku krize, znašla v resnem razvojnem zaostanku, kar je pripisala nekaterim napačnim naložbenim odločitvam v preteklosti.

"Slovenija v preteklih 15 letih praktično ni vlagala v nove proizvodne enote, sploh pa ne takšne, ki bi izrabljale domači vir obnovljivega izvora, ki ga je na voljo na pretek in je zastonj," je dejala državna sekretarka.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je dodal, da mora Slovenija, ki je bila doslej prepoznana kot zanesljiv in kompetenten dobavitelj v evropski industrijski verigi, narediti premik naprej. "Na številnih področjih pa nam premik od dobavitelja k inovativnemu in trajnostnemu razvojniku odlično uspeva," je poudaril in kot primer navedel odločitev Sandoza za novo tovarno v Lendavi.

Po besedah Andreja Kosija (SDS) konkurenčnost gospodarstva ne omejuje zgolj cena električne energije, pač pa celotna obremenitev gospodarstva. Pri tem je izpostavil davčne obremenitve in beg možganov v tujino, kjer so visoko kvalificirani delavci plačani bolje.

V SDS-u so odboroma v sprejem predlagali sklep, s katerim bi ministrstvi za okolje, podnebje in energijo ter za gospodarstvo, turizem in šport pozvali, naj v najkrajšem možnem času izdelata oceno tveganj in predvidene ukrepe za minimiziranje tveganj glede na cene električne energije in vpliv zelenega prehoda na konkurenčnost gospodarstva. A v koaliciji so sklepu prižgali rdečo luč.

Zvonka Černača (SDS) je zanimalo, kaj je narobe s sklepom, s katerima bi poslanci ministrstvi zgolj pozvali, naj v najkrajšem času izdelata oceno tveganj in predvidene ukrepe za minimiziranje teh.

Kot je odvrnil Frangež, bo tveganja v kratkem zelo jasno razgrnil nacionalni energetski in podnebni načrt. "Veste, da o izhodiščih teče dinamična javna razprava, kar je prav, saj prinaša različne poglede o možnih scenarijih naše energetske prihodnosti," je pojasnil.