O razvoju organizacije in načrtih za prihodnost je spregovoril vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Borut Selan. Dejal je, da je 30 let delovanja Interpola v Sloveniji zgodba o uspehu. "Uspehu, ki ga ni mogoče doseči brez povezovanja, sodelovanja in medsebojnega zaupanja," je dejal. V tem času so izmenjali znanje, izkušnje in najboljše prakse z drugimi državami, kar nas je naredilo močnejše in bolje pripravljene na spopadanje z izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti, je dejal.

Mednarodni pogled na slovensko delovanje v Interpolu je prispeval tudi pomočnik direktorja Global outreach and regional support Franz Schermann. Poudaril je, da je Slovenija dolgoletna in zaupanja vredna partnerica pri izvajanju vseh strateških in operativnih policijskih nalog. "Odlikujejo jo izjemno vodstvo, strokovnost in predanost zaposlenih," je dejal. Slovenija je bila ena prvih držav, ki je v svoj nacionalni policijski sistem integrirala podatkovne zbirke Interpola, izjemno pomembna pa je bila njena vloga tudi pri vzpostavljanju sodelovanja med Svetom EU-ja in Interpolom, je poudaril. "Leta 1992 je Slovenija 1200-krat izmenjala informacije z Interpolom, v prvi polovici leta 1993 je to storila že 3000-krat, od takrat dalje pa redno uporablja podatkovne zbirke Interpola in obenem prispeva vanje," je dejal.

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v svojem nagovoru poudaril izzive sodobnega časa ter nujnost medsebojne pomoči in povezovanja. "Mednarodno varnostno okolje je čedalje bolj kompleksno, prepleteno in soodvisno," je dejal. Podvrženo je novim izzivom in grožnjam, stalnim, a tudi nepredvidljivim spremembam, ki jih generirajo nam bližnja krizna in vojna območja in še vedno dokaj negotove politične razmere na Zahodnem Balkanu ter v drugih regijah. "Države pa v tej kompleksnosti in dinamičnosti niso več zmožne same zagotavljati varnosti," je poudaril. Dejal je, da se Slovenija zelo zaveda pomena vključevanja v mednarodne organizacije in v njih aktivno deluje, še zlasti z Interpolom. "Slovenija je in ostaja tudi močna zagovornica usklajenega pristopa in ustvarjanja sinergij med Evropsko unijo in Interpolom pri uresničevanju skupnih ciljev," je še zatrdil.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić je poudaril pomen globalnega delovanja Interpola in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov vseh skoraj 200 držav članic, kar močno olajša preiskovanje kriminalitete, ki danes ne pozna več meja. "Neprecenljivo je zlasti Interpolovo upravljanje 19 mednarodnih policijskih zbirk podatkov z informacijami o kaznivih dejanjih in storilcih kaznivih dejanj," je dejal. Te so državam dostopne v realnem času in so se izkazale kot nenadomestljive. Policisti v državah članicah v povprečju več kot 20 milijonkrat na dan opravijo iskanja v podatkovnih zbirkah Interpola. "To pomeni približno 250 iskanj na sekundo, kar je nepredstavljivo," je dejal.

Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol, ki je največja mednarodna policijska organizacija s 195 državami članicami, letos praznuje 100-obletnico ustanovitve. Mednarodna komisija kriminalistične policije, kot se je Interpol prvotno imenoval, je bila ustanovljena leta 1923 na policijskem kongresu na Dunaju v Avstriji, kjer so se zbrali predstavniki 20 držav.

V povojnem kontekstu geopolitičnih pretresov in skrbi zaradi naraščajočega mednarodnega kriminala so se predstavniki strinjali, da se lahko policija proti grožnjam mednarodnega kriminala bori le s sodelovanjem, ki je skupno v vseh obdobjih politične ali gospodarske napetosti.

Slovenija je bila v Interpol sprejeta na 61. generalni skupščini Interpola v Dakarju v Senegalu novembra 1992 in članstvo v največji mednarodni policijski organizaciji je bilo eno izmed priznanj, ki jih je bila slovenska policija deležna ob osamosvojitvi. Slovenija je bila sicer pri ustanavljanju organizacije udeležena od začetka, saj so se predstavniki takratne Kraljevine Jugoslavije udeležili mednarodnega kongresa na Dunaju leta 1923.