DZ mora spremembe potrditi z dvotretjinsko večino, kar pa, kot kaže, ne bo predstavljalo večje težave, saj so z izjemo Levice predlog podprli v vseh poslanskih skupinah.

Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika je dlje časa pripravljala delovna skupina, predlagala pa ga je skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom poslovniške komisije Vojkom Starovićem (SAB). Kot je ta spomnil na današnji seji, se s predlogom na pobudo strokovnih služb DZ-ja odpravlja neskladje med poslovnikom, ustavo in zakonom o poslancih glede odločanja DZ-ja o priznanju poslanske imunitete.

Ustavnopravna ureditev namreč razlikuje med t. i. predhodnim in naknadnim odločanjem o poslanski imuniteti. V primeru prehodnega odločanja DZ-ja odloča o zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje, da se poslanca lahko pripre ali zoper njega uvede kazenski postopek. V primeru naknadnega odločanja pa DZ o tem naknadno odloča na podlagi obvestila pristojnega organa o tem, da je bil poslancu odrejen pripor oziroma se je zoper njega začel kazenski postopek.

V veljavnem poslovniku sta obe situaciji urejeni na enak način, poslovniške določbe pa ne razlikujejo med predhodnim in naknadnim odločanjem DZ-ja oziroma med postopkom obravnave zahteve in obvestila pristojnega organa, pojasnjujejo predlagatelji.

Osnovni cilj predlaganih sprememb je tako določnejše razlikovanje med obema postopkoma, zato sta po predlogu situaciji urejeni v ločenih členih. S predlogom se uvaja nova ureditev postopka obravnave obvestila o teku kazenskega postopka zoper poslanca. Ker je pristojni organ o uvedbi kazenskega postopka ali priporu DZ dolžan le obvestiti, opredelitev DZ-ja tako ne bi bila potrebna.

DZ bi se moral do tega opredeliti le v primeru, ko bi to predlagali predsednik DZ-ja, poslanska skupina, ki ji pripada poslanec, ali poslanec sam, če ni član nobene poslanske skupine. Predlagatelj bi moral tudi utemeljiti, zakaj je odločanje o imuniteti potrebno za delovanje DZ-ja. Predlog sprememb tudi opredeljuje merila, na podlagi katerih bo mandatno-volilna presodila, ali bo poslancu priznala imuniteto ali ne. Komisija bo lahko samo izjemoma DZ-ju predlagala naknadno priznanje imunitete, in sicer ko je to potrebno zaradi zagotovitve nemotenega delovanja DZ-ja.

Poleg ureditve področja imunitete predlog uvaja tudi možnost, da predlagatelj zakona predlog umakne iz zakonodajnega postopka oziroma ga nadomesti do začetka prve obravnave na seji DZ-ja oziroma do začetka druge obravnave na seji matičnega delovnega telesa. Predlog bi bilo torej mogoče umakniti tudi po tistem, ko bi bil predlagatelj že seznanjen z mnenjem zakonodajno-pravne službe, mnenjem vlade in vloženimi dopolnili. Veljavni poslovnik namreč določa, da se predlog lahko umakne do sklica seje delovnega telesa oziroma DZ-ja.

Ta predlog so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo Levice, ki je z dopolnilom predlagala črtanje te spremembe. Kot je dejal Miha Kordiš, so zadnje tri vlade v DZ-ju pošiljale "zmazke od zakonov", predlog, da se takšne zakone kadar koli umakne ali celo nadomesti z novim, pa vodi v "legitimacijo vseh teh 'šalabajzersko' zloženih zakonov".

A v ostalih poslanskih skupinah črtanja tega člena niso podprli, predlog sprememb in dopolnitev poslovnika pa je na koncu podprlo deset članov komisije, eden je bil proti.

Poleg sprememb poslovnika je imela komisija na mizi tudi predlog podpredsednika DZ-ja Jožeta Tanka (SDS), da ponovno preučijo razlago poslovnika iz leta 2009. Po tej razlagi poslovniške komisije je namreč v primeru, ko matično delovno ne sprejme členov predloga zakona, zakonodajni postopek končan, DZ pa se o tem le seznani in ne glasuje.

Po Tankovem mnenju je poslovniška komisija s tem suspendirala pravico DZ-ja, da odloča o zakonih, ki jih je matično delovno telo zavrnilo. Meni tudi, da je ta razlaga v nasprotju s poslovniško določbo, ki pravi, da DZ glasuje o predlogu matičnega delovnega telesa, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Če DZ takšnega predloga ne potrdi, se predlog vrne na matično delovno telo. Razlaga poslovnika iz leta 2009 je torej po Tankovem mnenju v izrecnem nasprotju s to določbo.

A Tankov predlog, da komisija oz. delovna skupina ponovno preuči to razlago, ni naletel na zadostno podporo. Kot je denimo opozorila poslanka LMŠ-ja Tina Heferle, gre za dva različna položaja: v prvem DZ glasuje o predlogu sklepa matičnega delovnega telesa, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v drugem pa bi DZ glasoval o "praznem zakonu". Po njenih besedah bi se znašli v čudnem položaju, ko bi DZ potrdil zakon brez členov.

Starović pa je ocenil, da je to vprašanje "vredno malo bolj poglobljene razprave" in dal na glasovanje predlog, da delovna skupina poišče odgovor na to dilemo. Za so glasovali štirje člani komisije, prav toliko pa tudi proti, zato predlog ni bil izglasovan.