"Ta problematika zadeva celotno območje regije, čeprav je nimajo v vseh občinah. Po zavrnitvi štirih sistemskih zakonskih predlogov iščemo pot, kako naprej, največ možnosti vidimo v državnem svetu. Tukaj je tudi predsednik državnega sveta že naredil prve korake pri tem, da bo poskušal biti neke vrste mediator, koordinator med poslanskimi skupinami, da bi našli minimalni skupni imenovalec, potem ko vladna koalicija, čeprav je predlog zakonodajnih sprememb napovedala do novega leta, ni naredila ničesar," je ob obisku opozoril novomeški župan Gregor Macedoni.

Župani in predstavniki 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja so sicer pred časom vložili sveženj štirih zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, z 31.500 podpisi volivcev. Državni svet je predlog zakona podprl, v državnem zboru pa je bil zavrnjen na matičnem odboru. Na odboru za delo je bil ob zavrnitvi svežnja zakonov sprejet sklep, da vlada in državni zbor do konca leta pripravita zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito reševale romsko vprašanje, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo.

Januarja so občine z evidentiranimi romskimi naselji v Trebnjem podpisale sporazum, s katerim so se zavezale k namenski porabi sredstev, ki jih kot občine, kjer živijo Romi, prejmejo od države. Gre za približno osem milijonov evrov. Denarja, ki ga prejmejo občine, je sicer premalo, da bi lahko reševale vsa vprašanja, povezana z Romi, so opozorili pristojni ob obisku Dolenjske.

Macedoni je tudi dejal, da je prometna infrastruktura v Novem mestu neustrezna glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva. Po njegovih besedah je tretja razvojna os izredno pomembna za Novo mesto in za ohranjanje konkurenčnosti uspešnega gospodarstva. Želi pa si tudi umeščanje in razvoj železniških povezav, ki bi omogočale dostopen in kakovosten potniški železniški promet.

Delegacija DS-ja in predstavniki dolenjskih občin so govorili tudi o vzpostavitvi pokrajin. Kot je povedal predsednik DS-ja Lotrič, je rdeča nit delovanja sveta prav ustanavljanje pokrajin. "Pokrajine bi zaživele na način, da se občine povežejo v celovito enoto in nato na lokalni ravni rešujejo naloge, ki se ne morejo reševati z državne ravni. V Novem mestu so lep primer skupne občinske uprave, to je smer pravega razvoja. Na ta način se stroški in znanje zberejo na enem mestu, uporablja pa jih celotna regija," je dejal Lotrič.