S povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno 11 članov se odpirajo vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljev, opozarjajo tako v Svizu kot tudi v stroki.

Dosedanji zakon sicer določa, da svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Predlog spremembe zakona pa predvideva povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih. "Zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna," ob tem opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Opozorili so tudi, da je bilo do zdaj največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljic in ravnateljev posameznih zavodov lokalne politike, v določenih obdobjih pa tudi državne politike.

Eden od ključnih ciljev reforme pred 25 leti pa je bil prav ta, da se vpliv politike na delovanje in organizacijo vrtcev in šol čim bolj omeji ter da se tako zagotovi nujno potrebni mir za doseganje pedagoških ciljev, so spomnili v Svizu. Aktualni predlog zakona pa po njihovem mnenju povsem spregleda tudi to, da je ena od ključnih nalog ravnateljice ali ravnatelja ta, da zagotavlja kakovostno izvedbo pedagoških procesov.

Kot menijo v Svizu, je neodgovorno, da se tako pomembni posegi v zakon izpeljujejo po skrajšanem postopku, brez evalvacij ter brez možnosti resnega razmisleka in javne razprave o dolgoročnih posledicah, ki jih predlagana sprememba prinaša. "Izobraževalni sistemi ne prenesejo hitrih niti radikalnih sprememb, predlagana sprememba v sestavi sveta zavoda pa je hkrati hitra in radikalna ter tudi nepremišljena," pojasnjujejo.

Zato so napovedali, da bo sindikat, če bi bila omenjena novela zakona sprejeta, odločal tudi o vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Do predlagane spremembe zakona pa so kritični tudi v stroki, zato so v javnem pozivu poslanke in poslance pozvali k "ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja ter k temu, da zakona, ki bo otežil že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih, ne podprejo".

Poziv so sicer podpisali Slavko Gaber, Alojz Pluško, Ivan Lorenčič, Pavel Zgaga, Zdenko Kodelja, Mojca Kovač Šebart, Damijan Štefanc, Ljubica Marjanovič-Umek, Nives Počkar, Marjan Šimenc in Veronika Tašner. Ob tem so spomnili na to, da je dogovor o sestavi sveta vodil razmislek o tem, da so v svetu zastopani vsi za uspešno delo vrtca oziroma šole ključni akterji vzgoje in izobraževanja ter da nobena od zainteresiranih skupin v svetu ne sme imeti večine, ki bi ji omogočila, da sama odloči o programu dela vrtca ali šole ali pa o imenovanju in razrešitvi vodstva šole ali vrtca.

Vodilo pa jih je tudi prepričanje, da ima skupina vzgojiteljic in učiteljic, ki v vrtcu in šoli opravljajo ključni del neposrednega vzgojnega in izobraževalnega dela, večji delež predstavnikov in predstavnic kot drugi deležniki procesa vzgoje in izobraževanja. "Petindvajset let po uzakonitvi doseženega kompromisa se zdi, da je bil to eden tistih kompromisov, ki je šolstvu v Sloveniji omogočil desetletja mirnega razvoja in postavljanja skupnega interesa pred partikularne interese posameznih skupin," so prepričani.